Predstava Konec sveta v treh dejanjih v režiji Selme Spahić je prva lastna produkcija Borštnikovega srečanja, ki letno predstavlja presežke z gledaliških odrov. Po navedbah ustvarjalcev predstave gre za sodoben dramski omnibus, v katerem se odpor in žensko maščevanje odpirata kot ključni skupni temi, postaneta usmerjevalna nit celotnega dela, skozi njiju pa je prikazana moč ženske izkušnje od prasveta do danes, od univerzalnega do ozko gledališkega, "vrhunska uprizoritev pa nas opozarja, da je z aktualnimi vladajočimi vrednotami konec sveta že zdavnaj prišel".

Tri države, tri dramska besedila
Predstava je nastala v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem, ki kot osrednjo temo obravnava problematiko nasilja nad ženskami. Neobičajen pa je proces nastajanja besedila predstave, saj je bil za ta namen izveden javni natečaj, na katerega je prispelo 69 besedil na obravnavano temo. Za predstavo so bila nato izbrana dela treh sodobnih avtoric iz Hrvaške, Slovenije in Srbije: Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić. Celovečerna predstava je tako sestavljena iz treh dejanj, od katerih vsako temelji na enem od izbranih besedil in vključuje igralke iz države, iz katere prihaja avtorica besedila.

Glavno vlogo v vseh pogledih, tudi v ustvarjalnem smislu, igrajo ženske
Režiserka Selma Spahić je pojasnila, da je v preteklosti že pripravljala omnibuse, a ta projekt je bil zaradi svoje dolgotrajnosti in geografske razvejanosti tudi zanjo nekaj posebnega. Kot je dejala, sta se s scenografko Uršo Vidic odločili za edinstven scenografski koncept, ki je narekoval nadaljnje poteze. "Želele smo napraviti izložbo, galerijo ženske zgodovine, ki se obravnava tako, kot si me želimo," je povedala.

Ker so besedila nastajala ločeno in neodvisno drugo od drugega, ima vsako dejanje svojo vsebino. Slovenski del po besedilu z naslovom Aktivistke Katje Gorečan se nanaša na položaj delavk v kulturi. V nasprotju s hrvaškim in srbskim delom, v katerih igrajo profesionalne igralke, v slovenskem nastopajo dejanske kulturne delavke, ki niso nujno igralke.

O lastnih izkušnjah na odru spregovorijo Petja Golec Horvat, Nina Kuclar Stiković, Rina Pleteršek, Barbara Polajnar, Milena Pučnik, Špela Setničar in Gaja Višnar. "Predvsem ta avtobiografski del se mi zdi ključen, ker odpira prostor za igralke in neigralke ter predstavlja v Sloveniji zametek skupnostnega gledališča," je dejala Barbara Polajnar. Po njenih besedah je pomembno, da se o delovnih razmerah in plačilu žensk na področju kulture v Sloveniji končno spregovori tudi v institucijah, kot sta Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor in Borštnikovo srečanje, saj je bilo to do zdaj velikokrat spregledana tema.

"Svojega dela predstave smo se lotile z raziskovanjem teme na poldokumentaren način, z oblikovanjem lastnega izkustva in opažanj v monologe in scene, prepletene z besedilom Katje Gorečan. Ukvarjale smo se z občutki, ki jih je velikokrat težko opisati, si jih priznati, še težje izreči," pa je v izjavi zapisala Gaja Višnar. "V procesu smo bile same ženske, tako da je razumevanje potekalo na subtilni ravni, narava dela pa je imela posebno, skoraj čarovniško kakovost, kar se gotovo odraža tudi v predstavi," je še zapisala in dodala: "Imele smo občutek, da skupaj delamo nekaj pomembnega. Zanimivo je, da se nam je med procesom paralelno dogajalo veliko situacij in krivic, o kakršnih govorimo v predstavi, ker je še okrepilo zavest, da delamo družbeno aktualno in relevantno predstavo."

Po navdihujočih nastopih v Zagrebu in Beogradu tudi v Mariboru
V hrvaškem delu z naslovom Pod krilom nastopata Katarina Bistrović Darvaš in Anđela Ramljak, v srbskem z naslovom Svet si zasluži konec sveta pa Iva Ilinčić, Mirjana Karanović, Milica Stefanović in Bojana Stojković. Predstava je bila premierno uprizorjena 6. aprila v Beograjskem dramskem Gledališču, ki so ji sledile reprize med 16. in 19. majem v ZKM v Zagrebu. Po nastopih na Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru sledijo še gostovanja v Trstu in Budimpešti.

Umetniški direktor festivala Aleš Novak je na novinarski konferenci poudaril zahtevnost snovanja predstave. "To je prva lastna produkcija v zgodovini Festivala Borštnikovo srečanje, na kar smo zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava tako lepo uspela," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal umetniški direktor festivala Aleš Novak. "Odzivi v Beogradu in Zagrebu so bili navdihujoči, zato z veseljem pričakujemo nocojšnjo premiero pri nas," je dejal.

Dramaturginja predstave je Ivana Vuković, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Draško Adžić, oblikovalec luči Aleksandar Čavlek, lektor za slovenski jezik Simon Šerbinek, sodelavka za odrski gib Ana Dubljević.