Predstava, ki je sicer še dolg pretekle sezone, nastaja v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj in na Štajerskem bo 4. septembra tudi doživel premierno uprizoritev. V Kranju bo sledila 10. septembra.

Vabljeni vsi, tudi ateisti
Večkrat nagrajeni režiser je vrnitev k delu v gledališču po skoraj šestih mesecih premora, podaljšanega zaradi novega koronavirusa, označil za nenavadnega. V svoji karieri še ni bil toliko časa brez živega stika, pravi, a po njegovem mnenju to dokazuje, kaj je jedro gledališča.

Vesel je, da je pasijon tudi neke vrste obred, tako da ne bodo imeli omejitev gledalcev. "Gre seveda za versko prireditev, tako da bo to izjema to sezono. Vabljeni vsi, tudi ateisti," se je pošalil Lorenci.

Vnaprejšnja krivda brez krivde
Tako kot vsi pasijoni tistega časa je bilo po režiserjevih besedah tudi besedilo, ki ga je leta 1721 napisal škofjeloški kapucin, pater Romuald, ideološki projekt. Pri tem pa se mu kot pomembna točka izrisuje vnaprejšnja krivda brez krivde.

"Vrtimo se okrog občutka krivde, greha, konstantne utesnjenosti, nekega apriornega dolga, ki ga nosimo v sebi do sveta, eksistence in vsega," razmišlja režiser. Predstava vzpostavlja njegov notranji svet, ki gre v smeri doživljaja, doživetja, ekstrakta tega, kako se ta občutek krivde gradi. "Pa na drugi strani grožnja smrti ali obljuba raja, vnebovzetja, vstajenja, letenja, kot en droben pekel, v katerem naj bi se našel neki smisel, pa se ne."

Gledališče kot umetnost in ne zabava zahteva drznost ter snemanje mask
Sicer pa tokratna sezona prinaša pet premier, s katerimi po besedah umetniške vodje Marinke Poštrak nadaljujejo po poti gledališča kot umetnosti in ne zabave. Pot, da je gledališče umetnost in ne zabava, zahteva drznost, iskrenost in snemanje mask, je na novinarski konferenci poudarila Marinka Poštrak. Tudi vsi avtorji in ustvarjalci, ki bodo sooblikovali novo sezono, se po njenih besedah strinjajo, da je treba začeti s tem, ker da je mask v življenju že preveč.

Septembra bo na vrsti še ena premiera, in sicer socialne drame Naše skladišče Tjaše Mislej, letošnje dobitnice Grumove nagrade, ki jo bodo podelili predvidoma novembra na Tednu slovenske drame. Režiserka Mateja Kokol jo je označila za intimno zgodbo štirih žensk, ujetih v stroj vse globljega kapitalizma, v kateri iščejo tudi rešitve. Avtorica je po njenem mnenju skozi tekst odlično vzpostavila, da je odgovor v nas in v našem sobivanju.

Predstava Kosovel o času, ki je bil strašljivo podoben realnosti, ki jo živimo zdaj
Decembra bo sledil avtorski projekt Kosovel Katarine Morano in Žige Divjaka. Kot je povedal Divjak, ga naslov nekoliko straši, ker bi lahko namigoval na njegovo biografijo, vendar predstava črpa iz njegovih mladostniških uvidov in časa, ki je bil "strašljivo podoben realnosti, ki jo živimo zdaj". Zanima ga, ali ob delitvi slutnje, da prihajajo prelomni časi, zmoremo tudi pogum in optimizem.

Na začetku prihodnjega leta bodo v Kranju premierno uprizorili še Monologe s kavča osmih avtorjev in naročeni tekst Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo. Monologe so med karanteno za igralce gledališča ustvarili Rok Vilčnik, Simona Semenič, Simona Hamer, Peter Rezman, Tjaša Mislej, Varja Hrvatin, Nejc Gazvoda in Kim Komljanec, vsi so se po besedah zadnje osredotočili na samost. Po videoobliki jih bodo januarja prestavili na oder v režiji Luke Marcena, ki je v njih prepoznal ne le epidemijo in izolacijo, ampak tudi nekaj širšega.

Soočenje z neolepšanim svetom
Simona Semenič v Lepih Vidah lepo gorijo, ki bo na sporedu marca 2021, po besedah režiserke Maše Pelko okrog vsakdanjih in pretresljivo bolečih zgodb izpostavlja predpostavko, kako spol in tudi spolnost postaneta političen in družben pojem. Avtorica se "ne pretvarja, da je naš svet nekaj veliko bolj problematičnega ali veliko lepšega, kot je, ampak ga postavi pred nas takega, kakršen je".

Upajo, da se bo oblast zavedela, da je kultura pomembna
Ob omejitvah zaradi novega koronavirusa bo gledališče za 240 gledalcev lahko sprejelo od 50 do 60 gledalcev, zato so temu prilagodili abonmajski sistem. Napovedali so več ponovitev predstav. Zaradi visokega izpada prihodkov v spomladanskem delu, v celoti približno 100.000 evrov, pa direktorica Mirjam Drnovšček upa, da se bo oblast zavedela, da je kultura pomembna in da ne bo zmanjševala proračuna.