V operni različici filma Emirja Kusturice spoznamo Perhana, mladega romskega fanta s telekinetičnimi sposobnostmi, ki ga življenje ponese v milansko kriminalno podzemlje. Foto: EPA
V operni različici filma Emirja Kusturice spoznamo Perhana, mladega romskega fanta s telekinetičnimi sposobnostmi, ki ga življenje ponese v milansko kriminalno podzemlje. Foto: EPA

Med 15. in 30. majem namreč prihaja operna predstava, ki je nastala po režiserjevem filmu Dom za obešanje, na spored tamkajšnjega centra Sava. Zlato število opernega spektakla, za glasbo katerega so poskrbeli Dejan Sparavalo, Nele Karajlić in Stribor Kusturica, je
120. Toliko igralcev, pevcev in statistov namreč sodeluje pri predstavi, prav toliko pa je tudi sodelujočih tehnikov.

Za primerno glasbeno vzdušje skrbita rockerska skupina No Smoking Orchestra in Garbage Serbian Philharmonia, ki izvajata mešanico balkanskega folka in klasičnih motivov.

Po besedah Emirja Kusturice, ki se s številnimi drugimi filmarji mudi v svoji vasici Kunstendorf, sicer srbski mediji za njegov odrski projekt niso pokazali pretiranega navdušenja. Zato ga, kot pravi v srbsko prestolnico ne prinaša zaradi "petih odstotkov tistih, ki dirigirajo medijem, temveč petih milijonov onih, ki imajo radi njegovo delo in delo njegove ekipe".

Dom za obešanje z drugačnim pristopom
Triurna opera Čas Ciganov temelji na filmu, za katerega je Kusturica leta 1989 v Cannesu prejel nagrado za režijo, vendar pa ni zgolj njegova kopija. To je onemogočil že drugačen značaj odrskega dela, saj je, kot je ob premieri pojasnil režiser, v filmu lažje mogoče izraziti abstrakcijo, v glasbeni postavitvi pa to ni povsem možno. Kljub temu pa tudi zapletenost gledališke predstave vendarle ponuja možnost, da se na najboljši način prenese umetniška in glasbena energija dela

Zgodba Doma za obešanje (angleški naslov filma je Time of the Gypsies - Čas ciganov) temelji na resnični zgodbi o jugoslovanskih Romih, ki so ugrabljene romske otroke prodajali Italijanom in Američanom, ki si niso mogli privoščiti uradne posvojitve. Šlo je za enega od redkih filmov z romsko tematiko, v katerem dialogi večinoma tudi potekajo v tem jeziku.

M. K.