Predstava Mala in velika Luna Borisa A. Novaka izraža avtorjevo hrepenenje po vrnitvi v brezskrbno otroštvo. Foto: PGK
Predstava Mala in velika Luna Borisa A. Novaka izraža avtorjevo hrepenenje po vrnitvi v brezskrbno otroštvo. Foto: PGK
Mala in velika Luna
Sonce je kralj luči, Luna pa princesa noči. Sonce je kralj dela, Luna pa princesa igre, razmišlja avtor predstave. Foto: PGK
Mala in velika Luna
Za specifično likovno podobo kostumov je poskrbel Alan Hranitelj. Foto: PGK

Tako jo razume pisatelj in avtor predstave Mala in velika Luna Boris A. Novak, ki je igro napisal z željo, da bi upesnil otroško igrivost, ustvarjalnost in pristen človeški odnos do sveta. Hotel je uprizoriti radost in bolečino odraščanja ter razpetost človeškega življenja med dva pola, med dan in noč, med delo in igro. "Sonce je kralj luči, Luna pa princesa noči. Sonce je kralj dela, Luna pa princesa igre."
Predstavo je režiral Vinko Möderndorfer, izvajajo pa jo igralci LGL-ja - Dramskega odra za mlade in Prešernovega gledališča Kranj. Ljubljanski premieri, ki je bila napovedana za 25. maja, pa je bila zaradi poškodbe v ansamblu prestavljena, bo sledila še ena v Kranju. Datume premier bodo sporočili naknadno.

Ko bi vsaj odrasla, a zdaj si želim nazaj v otroštvo
Gre za zgodbo o Luni, ki hrepeni po tem, da bi čim prej odrasla. Zaljubi se v Sonce, zavida mu velikost in svetlobno moč. Ko pa odraste v polno luno, spozna, da odraslost prinaša dolžnosti. Sonce ji razodene, da mora vsak dan izdelovati svetlobo, ki bo porajala in ohranjala življenje v vesolju. Ko Luna okusi grenkobo odraslosti, se ji stoži po brezskrbni otroški igri, zato se začne spet manjšati.
Najprej na radijskih valovih
Že kar nekaj let je od tega, odkar je avtor napisal igro, in sicer kar 27 let. Prvi izvedbi so prisluhnili poslušalci Radia Ljubljana, izšla je tudi v knjižni obliki, večkrat pa je zaživela na odru. V sezoni 1984/1985 so jo izvedli na velikem odru SNG Drama Ljubljana pod vodstvom danes pokojnega režiserja Mirana Hercoga.
Predstave, ki nagovarjajo bodoče gledališko občinstvo
Po Möderndorferjevih besedah so igro s poetičnim besedilom Borisa A. Novaka zelo ambiciozno zastavili. Pravzaprav se tudi sicer predstav za otroke ne loti 'z levo roko',saj se mu zdijo zelo pomembne. Predstave namreč nagovarjajo bodoče gledališko občinstvo, razmišlja.
V Prešernovem gledališču so predstavo želeli uprizoriti že pred tremi leti, pa ni bilo pogojev, zato je bila koprodukcija po besedah direktorja kranjskega gledališča Boruta Veselka edini način, da so predstavo postavili na oder. Kot pravi, se gledališča po njegovih besedah spopadajo z različnimi težavami, ki jih silijo v sodelovanje z drugimi gledališču. A to je hkrati tudi izziv za sodelovanje na umetniškem področju, omogoča širjenje občinstva in ponuja novo svežino, je še pojasnil.
Igralska zasedba
Ustvarjalci predstave opozarjajo predvsem na celotno likovno podobo predstave in kostume, ki so delo Alana Hranitelja. Na nebo so se podali Vesna Pernarčič Žunić in Vesna Slapar v vlogi Severnice, Ana Hribar kot Luna, Jan Bučar v vlogi Sonca in kometa ter Jernej Kuntner, Matjaž Višnar in Alenka Tetičkovič, ki igrajo več vlog. Za scenografijo je poskrbel Jože Logar.