Prizori, katerim komični element sicer ne manjka, so iz minute v minuto bolj groteskni. Foto: Mátyás Erdély
Prizori, katerim komični element sicer ne manjka, so iz minute v minuto bolj groteskni. Foto: Mátyás Erdély
BLACKland/ čRNAdežela
Improvizacije s pretiravanjem prikažejo bizarnost in grotesknost sodobnega sveta, v katerem ne živijo samo Madžari, temveč tudi preostale države Evropske unije. Foto: Mátyás Erdély

To, kar znamo, je, da ljudem pokažemo, do kam lahko stvari gredo. Seveda pa nisem idealist in vem, da politike ne zanima več, kaj ji govori gledališče. Danes se politiki intelektualcev ne bojijo.

Árpád Schilling

Po glasovanju publike, ki predstave iz tekmovalnega programa ocenjuje z ocenami od 1 do 5, je že drugo leto zapored zmagala gledališka predstava iz Madžarske, BLACKland / ČRNAdežela v režiji Árpáda Schillinga in produkciji gledališča Kretakor. Drugo mesto je zasedla predstava Helverjeva noč z izvrstnima igralskima kreacijama Mirjane Karanović in Ermina Brava, tretje mesto pa pretanjena uprizoritev Mednarodnega gledališkega studia Farma v pečini, SCLAVI – Emigrantova pesem, v režiji Viliama Dočolomanskega.

Improvizacija v telegrafskem slogu
Predstava si je naslov sposodila pri pesmi Mihalya Babitsa o deželi, kjer je vse črno, kjer vladata tema in neznanje. Osnova za improvizirane prizore pa so bila SMS- sporočila, ki v stošestdesetih znakih povzemajo dnevne novice. Schilling jih je zbiral v natančno določenem časovnem obdobju, in sicer v letu, ko smo se tako Slovenci kot tudi Madžari priključili EU-ju. Namesto tradicionalne gledališke pripovedi imamo opraviti z nizom nepovezanih in jukstapozicioniranih paralelnih scen, ki pa so vse močno vezane na zvočno strukturo. Groteskna in satirična odrska vizija sveta, v katerem živimo, prihaja k nam kot ena najbolj referenčnih predstav evropske strokovne javnosti zadnjih let.

Vsega še ni (čisto) konec
V sredo je uprizoritev Malega princa v režiji Diega de Bree zaprla 14. izdajo Ex Ponta. Letošnji festival je s svojim glavnim programom publiki ponudil devet predstav in prav toliko raznolikih odrskih estetik, ki so polnile različna prizorišča po slovenski prestolnici. Poleg predstav iz Madžarske, Češke, Bosne in Hercegovine, Rusije in Nemčije so se na festivalu predstavile tudi naše - tri mednarodne in ena domača - koprodukcije. Iz spremljevalnega programa z dvema odrskima stvaritvama pa je do 5. oktobra v Galeriji Alkatraz še vedno na ogled razstava hrvaškega umetnika Nemanje Cvijanovića Repetitio est mater studiorum.

Árpád Schilling sodi med najbolj razvpite madžarske režiserje, ki s svojimi radikalnimi odrskimi prikazi deli javnost na strastne zagovornike in brezkompromisne nasprotnike. Slovenska javnost ga je spoznala s predstavo W – delavski cirkus, prav tako na Ex Pontu, in sicer leta 2003, tokrat pa prihaja s ČRNOdeželo, za katero se piše, da jo odlikujeta tako scenski izraz kot estetska prefinjenost.

To, kar znamo, je, da ljudem pokažemo, do kam lahko stvari gredo. Seveda pa nisem idealist in vem, da politike ne zanima več, kaj ji govori gledališče. Danes se politiki intelektualcev ne bojijo.

Árpád Schilling