Nastopili bodo na ikoničnem atenskem prizorišču – antičnem gledališču Odeon Heroda Atiškega ob vznožju Akropole.

Mariborski baletniki v znamenitem antičnem gledališču Odeon Heroda Atiškega ob vznožju Akropole. Foto: SNG Maribor
Mariborski baletniki v znamenitem antičnem gledališču Odeon Heroda Atiškega ob vznožju Akropole. Foto: SNG Maribor

To je kamnita gledališka struktura na jugozahodnem pobočju Atenske akropole v Grčiji. Teater je bil zgrajen leta 161. Leta 1950 so antične ostanke temeljito obnovili in danes je eno prestižnejših prizorišč, ki se ponaša z vrsto odmevnih grških, pa tudi mednarodnih nastopov.

Sorodna novica "Če je kakšna baletna predstava mariborska, je to zagotovo Grk Zorba"

Balet, ki temelji na romanu Življenje in nravi Aleksisa Zorbe Nikosa Kazantzakisa in se navezuje na zvrst klasičnega pripovednega baleta, je nastal v koreografiji Lorce Massina na glasbo Mikisa Theodorakisa, balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa ga bo izvedel danes ob 21.00.

Sto let od rojstva Mikisa Theodorakisa bo minilo prihodnje leto, že letos pa zaznamujemo 60. obletnico od premiere filma. Leta 1964 je roman v film prenesel režiser Michael Cacoyannis. Balet so prvič izvedli 23 let pozneje v veronski Areni.

Zgodba o Grku Zorbi presega generacije in skuša ujeti bistvo minljivih trenutkov življenja. V središču baleta je meditacija o večnem človeškem boju proti minljivosti in neizogibnosti smrti. Theodorakis je glasbo opisal kot "poklon temu boju, hkrati pa tudi kot himno človeku in njegovemu sijaju", kar uprizoritvi daje duh, ki je hkrati radosten in slavnosten. Skladatelj je v veliki meri zaslužen za popularizacijo plesa sirtaki zunaj svojih rodnih meja.

Mariborski Balet je Grka Zorbo prvič uprizoril leta 2004 in ga od takrat uspešno izvajal tako doma kot na gostovanjih v tujini. Letošnjo pomlad pa ga je v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina vrnil na mariborske plesne deske z novim plesnim elanom.

Stopničasto strukturo je leta 161 dal postaviti Herod Atiški v spomin na svojo rimsko ženo Aspazijo Anio Regila. Odeon – gre za gledališče, ki je narejeno v rimski in ne grški zasnovi, je ostal nedotaknjen, dokler ni bil po napadu Herulov leta 267 uničen in so za njim ostale le ruševine. Foto: SNG Maribor
Stopničasto strukturo je leta 161 dal postaviti Herod Atiški v spomin na svojo rimsko ženo Aspazijo Anio Regila. Odeon – gre za gledališče, ki je narejeno v rimski in ne grški zasnovi, je ostal nedotaknjen, dokler ni bil po napadu Herulov leta 267 uničen in so za njim ostale le ruševine. Foto: SNG Maribor

V predstavi plešejo Joshua Legge, Eleana Andreoudi, Ilhan Durgut, Evgenija Koškina, Nicola Hadjitanev, Tea Bajc, Beatrice Bartolomei, Matteo Beeckman, Ion Breahna, Adriana Cioata, Elia Davolio, Ionut Dinita, Lana Druskovič, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Tijuana Križman Hudernik, Vasilij Kuzkin, Sytze Jan Luske, Matteo Magalotti, Metka Masten, Mihaela Matis, Lucio Mautone, Angelo Menolascina, Satomi Netsu, Monja Obrul, Yuya Omaki, Ema Perić, Ines Petek, Alexandru Pilca, Branka Popovici, Cleopatra Purice, Mina Radaković, Catarina de Meneses, Klavdija Stanišič, Mirjana Šrot, Christopher Thompson, Aleksandar Trenevski, Nuša Urnaut, Ines Urosevič in Maro Vranaričič.