Zgodba o Faustu je Berlioza popolnoma prevzela; tako zelo, da je Goetheja skupaj s Shakespearom imenoval za svojega tihega zaupnika. Foto: EPA
Zgodba o Faustu je Berlioza popolnoma prevzela; tako zelo, da je Goetheja skupaj s Shakespearom imenoval za svojega tihega zaupnika. Foto: EPA

Nič v moji umetniški karieri me ni prizadelo bolj kot ta nepričakovana brezbrižnost.

Hector Berlioz o mlačnem odzivu občinstva in kritike ob krstu Faustovega pogubljenja.
Faustovo pogubljenje (Salzburger Festispiele, 1999)
Po Faustovem pogubljenju bodo v nemških in avstrijskih kinematografih do konca sezone prenašali še opere Mesečnica (Bellini), Madame Butterfly (Puccini) in Lucioa di Lammermoor (Donizetti). Foto: EPA

Neposredni prenosi predstav iz Metropolitanske opere so nemško občinstvo razveselili že v prejšnjih dveh sezonah, 22. novembra pa bodo gledalci v 18 nemških in 9 avstrijskih kinodvoranah spremljali novo produkcijo Faustovo pogubljenje, za katero stoji kanadski gledališki režiser Robert Lepage. Predstava je prirejeno vokalno-instrumentalno delo Hectorja Berlioza z istim naslovom, ki ga je skladatelj imenoval tudi dramatična legenda. Lepage je ubral izrazito sodobni pristop k obravnavi Berliozovega dela in je v produkciji povezal gledališke in filmske elemente.

Berliozova zaupnika Goethe in Shakespeare
Vokalno-orkestralno delo Faustovo pogubljenje je sad Berliozove velike fascinacije z Goethejem. Leta 1828 je Berlioz v nekem pismu Goetheja in Shakespeara imenoval za "tiha zaupnika mojega trpljenja; imata ključ do mojega življenja". Znameniti francoski romantični skladatelj se je za Goetheja navdušil leto prej, ko je v prevodu Gérarda de Nervala prebral Goethejevega Fausta. Ob tem je zapisal: "Ta čudovita knjiga me je nemudoma očarala. Nisem je mogel odložiti. Nenehno sem jo bral, pri jedi, v gledališču, na cesti." Prvi rezultat te očaranosti je bilo delo Osem scen iz Fausta, ki ga je končal leta 1829. K Faustu se je vrnil v štiridesetih in leta 1845 je dokončal veliko delo, ki ga je najprej imenoval koncertna opera in ga naslovil Faustovo pogubljenje.

Faustovo pogubljenje so v celoti prvič izvedli šele po Berliozovi smrti, in sicer leta 1877. Kompozicijo običajno izvajajo kot koncert, občasno pa tudi kot opero. Prva izvedba v obliki opere je bila leta 1893, na odru Metropolitanske opere pa je Berliozov Faust prvič stal leta 1896. 7. novembra letos je Faustovo pogubljenje vnovič zaživelo v Metropolitanski operi in kmalu bo na ogled postavljeno tudi evropskemu občinstvu.

Do konca sezone še trije prenosi
S prenosom Faustovega pogubljenja se neposredni prenosi iz Metropolitanske opere ne bodo končali. Do konca sezone v maju 2009 bodo v nemških in avstrijskih kinematografih prenašali še Donizettijevo opero Lucia di Lammermoor z Rolandom Villazonom in Ano Netrebko v glavnih vlogah, Puccinijevo opero Madame Butterfly in Bellinijevo Mesečnico. V pretekli sezoni si je prenose oper ogledalo več kot 32.000 gledalcev.

P. B.

Nič v moji umetniški karieri me ni prizadelo bolj kot ta nepričakovana brezbrižnost.

Hector Berlioz o mlačnem odzivu občinstva in kritike ob krstu Faustovega pogubljenja.