Premiera predstave, ki jo je režiral Diego de Brea, bo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).

"Dva enajstletnika sta se stepla na otroškem igrišču. Ker je eden od njiju zaradi udarca s palico izgubil dva zoba, se njuni starši dogovorijo za srečanje, da bi se pogovorili o nesrečnem incidentu. Obisk Annette in Alaina v imenitnem pariškem meščanskem stanovanju Veronique in Michela se začne z vljudnostnim kramljanjem, vendar se v pološčeni povrhnjici meščanske kultiviranosti zelo hitro pojavijo razpoke. Odnosi postajajo zmeraj bolj napeti, dogajanje se zaostri in sprevrže v medsebojno obtoževanje in vsesplošno obračunavanje vse večjih razsežnosti," so vsebino povzeli v MGL-u.

Odsotnost vsakršne empatije
S količino popitega alkohola naraščajo njihovi izbruhi jeze in potlačene agresivnosti. Seksistične, rasistične in homofobne opazke se kar vrstijo, osupneta pa tudi njihova skrajna egocentričnost in odsotnost vsakršne empatije. Dogajanje se stopnjuje, spor med sinovoma pa je le še pozabljena iztočnica, še opisujejo predstavo, v kateri tokrat igrajo Jana Zupančič, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej in Sebastian Cavazza.

Reza je avtorica številnih odrskih uspešnic, igro Bog masakra je napisala leta 2006 in zanjo prejela številne nagrade. Z Romanom Polanskim sta igro predelala v filmski scenarij, po katerem je bil leta 2011 posnet film Masaker (Carnage), v katerem so zaigrali Jodie Foster, Kate Winslet, Christoph Waltz in John C. Reilly.

De Brea, ki je tudi dramaturg, scenograf in avtor glasbene opreme, je na novinarski konferenci pred premiero povedal, da Reza poskrbi, da se pri srečanju ljudi, ki se med seboj ne poznajo, pritisne tam, kjer smo najobčutljivejši, neiskreni in kjer so stvari zamolčane. To je po njegovih besedah tako, ker sistem, v katerem živimo, podpira tezo, da je največja vrednota varnost. Vendar pa varnost onemogoča ustvarjalnost in svobodo.

"Izjemno pronicljiva, tankočutna in angažirana pisava Yasmine Reza je polna na prvi pogled neznatnih nians in samoumevnih detajlov, saj prerisuje dinamiko vsakdanjih medosebnih dialogov, ki pa jih še bolj kot izrečeno definira neizrečeno, ali še bolje, neizrekljivo. Telesa takrat postanejo rentgenska naprava za komuniciranje onstran besed," so ob predstavi zapisali v MGL-u.