Renaud Donnedieu de Vabres se bo obiska festivala v Avignonu še dolgo spominjal. Foto: EPA
Renaud Donnedieu de Vabres se bo obiska festivala v Avignonu še dolgo spominjal. Foto: EPA
V času znamenitega festivala si na ulicah in trgih Avignona prostor za nastope poišče vrsta pouličnih gledališčnikov. Foto: EPA
Od leta 2003 so protesti umetnikov stalnica festivala v Avignonu. Foto: EPA

Poimenovali bi jo lahko kar Minister podoživi križev pot ali kako drugače, a v podobni maniri. Organizatorji so namreč ob okroglem jubileju festivala v Avignon povabili francoskega ministra za kulturo Rolanda Donnedieuja de Vabresa. Vrli umetniki, ki menijo, da minister kaj slabo skrbi za kulturo in še posebej za njihov socialni položaj, so ob njegovem obisku v središču Avignona pripravili demonstracije, kasneje pa so ministra še 'bombardirali' s paradižniki.



Protesti niso nič novega
Letošnja izvedba fetsivala, ki velja poleg festivala v Edinburgu za največji gledališki dogodek evropske poletne gledališke sezone, pa ni prva, ki jo je doletel protest proti francoski kulturni politiki. Leta 2003 so tako zaradi stavk francoskih kulturnikov festival celo odpovedali. Zaposlene v kulturi je tedaj razvnela odločitev vlade, da omeji pomoč v primeru nezaposlenosti za določene kategorije kulturnih dejavnosti. Tudi letos je bilo to vprašanje ena od glavnih spodbud za protest proti ministru, ki so ga udeleženci festivala zaradi večnega obljubljanja, da se bo posvetil tej temi, označili za lažnivca.

Dvojni program Josefa Nadja
Nesrečna peripetija Rolanda Donnedieuja de Vabresa pa ni mogla vreči sence na festival, ki se letos znova lahko pohvali z gostovanjem številnih slovitih imen evropskega gledališča (Eric Lcascade, Anatolij Vasiljev, Jan Lauwers & Needcompany, Viviane de Muynck, Joel Pommerat, Peter Brook, Frederic Fisbach, Alain Platel, …). Osrednja osebnost jubilejnega festivala v središču Provance pa je v Vojvodini rojeni Josef Nadj, ki je letos vodil oblikovanje festivalskega programa. Nadj pa se na festivalu predstavlja tudi z dvema produkcijama. Prva je plesna predstava Asobu, ki jo je Nadj poimenoval hommage Henriju Michauxu. Michaux (1899-1984) je bil belgijsko-framcoski pesnik, novinar in slikar, ki je v svojih delih raziskoval bivanje in izkazovanje pravega posameznikovega bistva skozi sanje in halucinacije, sprožene z uživanjem drog.

V drugo pa se Nadj v Avignonu predstavlja z nenavadnim delom Paso Doble, ki ga je oblikoval skupa s španskim slikarjem in kiparjem Miquelom Barcelom. Barcel in Nadj se pred gledalci 'zapodita' v glino in nato preoblikujeta podobo stene, ki zamejuje zadnji del odra, in tla. Umetnika 'kracata' po steni, spontano oblikujeta glinene lonce, ki si jih povezneta na glavo, in izdelujeta maske. Predstava poudarja proces umetniškega dela; končna podoba izdelka stopi v ozadje, saj Nadj in Barcel že izdelane skulpture vedno znova uničita. Bistveno je izražanje trenutnih občutij in trenutnega navdiha.