Prvo veliko ime Borštnikovega srečanja je Peter Ternovšek, drugo - to pripada kolektivu - pa je Slovensko mladinsko gledališče.

Ternovšek, dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor, se je že pred dnevi veselil prejema Borštnikovega prstana, najvišje slovenske nagrade na področju igralske umetnosti. Slovensko mladinsko gledališče pa je nekaj razlogov za veselje in ponos dobilo ob koncu Borštnikovega srečanja, ko je strokovna žirija predstavo Fragile! po besedilu Tene Štivičič in v režiji Matjaža Pograjca razglasila za najboljšo predstavo 41. Borštnikovega srečanja.

Naziv Slovensko mladinsko gledališče slišimo še dvakrat
Slovenskemu mladinskemu gledališču je pripadla tudi nagrada za najboljšo režijo. Dobil jo je Jernej Lorenci, ki je prepričal s svojo vizijo Epa o Gilgamešu. Dobro režijsko delo pa je izkazal še en sodelavec SMG-ja. Ivica Buljan je za režijo drame Ena in druga prejel nagrado za estetski preboj. Kljub obilni "žetvi" za Slovensko mladinsko gledališče, so na svoj račun vendar prišli tudi ustvarjalci iz drugih slovenskih gledaliških hiš. Nagrado Dominika Smoleta za dramsko besedilo je tako dobila Ana Lasič, in sicer za dramo Za zdaj nikjer v izvedbi SNG Drame Ljubljana.

Pet odličnih igralcev, za petami jim je Vanja Plut
Tudi nagrade za igro so odšle v več teatrov. Najboljša mlada igralka je tako postala Vanja Plut, ki je svoj talent in predanost igralskemu poklicu prikazala v predstavi Bolezen mladosti SNG Drame Ljubljana. Pet enakovrednih igralskih nagrad pa so prejeli Barbara Cerar (Bolezen mladosti), Janja Majzelj (posrečil se ji je nastop v predstavah Fragile! in Ena in druga), Nataša Matjašec in Radko Polič sta odlično interpretirala svoji vlogi v koprodukciji E. P. I. Centra in Mestnega gledališča ljubljanskega z naslovom Kvartet ter Marinka Štern (Ena in druga).

Gilgameš ne trpi odsotnosti lepote; to izkazujejo kostumi in scena
Priznanja so bili deležni tudi tisti, ki se skrivajo v ozadju gledališke "mašinerije", brez katerih pa predstav ne bi bilo. Prvi dobitnik ene izmed treh enakovrednih nagrad za druge dosežke je Branko Hojnik, ki se je izkazal z delom pri predstavah Ep o Gilgamešu ter Za zdaj nikjer in Bolezen mladosti. Zadnji dve predstavi je na oder postavila ljubljanska Drama. Nagrado je prejela tudi Hojnikova sodelavka pri predstavi Ep o Gilgamešu, kostumografka Belinda Škarica, ki je obenem navdušila tudi s kostumi za predstavo Kvartet. Zadnji iz tega paketa nagrajencev pa je skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, čigar glasba se je harmonično zlila z gibi in besedami igralcev predstave Ena in druga.

S čim v žiriji vzbudiš navdušenje?
Nagrada za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja je eno najbolj uglednih priznanj, s katerimi lahko slovensko gledališče "okrasi svoje preddverje". Prav zato se velja tudi pozanimati, zakaj je strokovna žirija - njeni člani so Iva Zupančič, Majda Križaj, Petra Pogorevc, Ivan Medenica in Rok Vevar - kot najboljšo predstavo pretekle sezone izbrala ravno produkcijo Slovenskega mladinskega gledališča. Petpartitno "sodišče" je zapisalo, da sta v drami Fragile! "na gledališko učinkovit in do bolečine sugestiven način uglašeni tako ideja dramske zgodbe, ki jo v predlogi izpiše Tena Štivičič, kot zapletena tehnološka mašinerija, s pomočjo katere nam to idejo gledališko uprizarjajo".

Uporaba različnih sredstev za posredovanje zgodbe tokrat ne prikriva odstonosti tehtnega sporočila, kar se vse prevečkrat dogaja pri poskusih povezovanja različnih tehnologij na gledališkem odru. Tokrat "uporaba videa, pa tudi lutk in maket, ni sama sebi namen in se ne izčrpava v režijski samozadostnosti, temveč proizvaja avtentično scensko igro, podpira fragmentarno strukturo dramske predloge ter slednjo transponira v specifičen in samosvoj gledališki besednjak. Na tej podlagi nastane predstava, ki ironizira televizijski medij ter napotuje na zavest sveta, ki je utemeljen na voajerizmu Velikega brata, istočasno pa precizno analizira duševno bolečino tistih, ki so na območju nekdanje Jugoslavije ostali brez domovine, eksistence in identitete". Predstava Fragile! je sicer primer politično angažiranega teatra, saj problematizira boj sodobnih izseljencev za ekonomsko in duhovno eksistenco.

Gledališče, vpeto v resničnost tega trenutka
Žirija letošnjega srečanja slovenske gledališke srenje je kot posebnost preseka slovenske gledališke produkcije, ki ga je z izborom desetih tekmovalnih predstav ustvaril selektor Matej Bogataj, izpostavila vpetost slovenskega teatra v trenutni čas, prostor in družbo. Rdeča nit letošnjega srečanja so bile tako vsebine predstav, ki kažejo zmedenost sodobnega sveta, v katerem ne najdemo bogov; ne najdemo pa tudi Drugega in še celo pot do samega sebe zlahka zgrešimo. Top je svet, v katerem se srečujejo migranti, ki iščejo svoj prostor pod soncem, pa tudi tisti, ki v svoji domovini zmedeno brskajo za svojo pravo osebnostjo. Seveda to še ne pomeni, da je iskanje svojega mesta pod soncem prevladujoča tema repertoarja slovenskih gledališč. Na Borštnikovem srečanju smo namreč videli le deset predstav, ki jih je izmed več kot 90 pregledanih kot najboljše izločil selektor Matej Bogataj.