Pravnik, politik, sociolog in profesor Andrej Gosar (1887–1970) je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril. Bil je katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. Besedila, v katerih se je posvečal tem temam, so bila objavljena v časopisih, kot sta Pravica in Socialna misel. Kot profesor ekonomije in sociologije na Tehniški fakulteti v Ljubljani je bil tudi avtor več knjig o svojih krščanskosocialističnih nazorih, ki jih je zavzeto uresničeval.

Manj znan kot nekateri sodobniki
Gosarja javnost danes ne pozna tako dobro kot marsikoga iz njegovega časa, kot na primer Ivana Tavčarja, ki je prav tako eden izmed likov, ki nastopijo v radijski igri, so zapisali na Arsu. Avtor in režiser igre Vinko Möderndorfer je poudaril, da ga je pri Gosarju "prevzela njegova globoka vera, njegovo vizionarstvo, pravzaprav njegova socialistična naravnanost – čeprav krščanska socialistična naravnanost – ampak socialistična naravnanost".

Neuklonljivi vizionarski duh
Gosar je bil pred drugo svetovno vojno zaradi svoje sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti politično osamljen. Ob začetku vojne pa se prav tako ni priključil Osvobodilni fronti (OF), saj je predvidel, da bodo komunisti prevzeli vodilno vlogo v njej – pa tudi oblast po vojni, kar je strogo zavračal, so še zapisali na Arsu.

Med vojno je skupaj z jezikoslovcem in duhovnikom Jakobom Šolarjem, s katerim sta poskušala navezati stik z jugoslovansko londonsko vlado, končal v nacističnem taborišču Dachau, od koder se je vrnil junija 1945. Po vojni pa ga je novi sistem popolnoma izločil iz družbenega življenja, čeprav so njegova spoznanja s pridom uporabili pri oblikovanju teorije socialističnega samoupravljanja.

Radijsko igro je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posnela jo je tonska mojstrica Sonja Strenar. Za jezikovno pravilnost je poskrbel Jože Faganel, asistent režije je bil Alen Jelen. V igri nastopa 20 igralcev in igralk, vključno z Ivom Banom v glavni vlogi, ob njem pa med drugim še Silva Čušin, Martin Mlakar, Gal Oblak, Lana Maučec in Julija Klavžar.