Festival Zlata paličica, ki postaja pregleden nacionalni festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mladino, Lutkovnemu gledališču Ljubljana pa sta se letos kot soorganizatorja pridružila Cankarjev dom in Assitej Slovenija, se je končal po šestih dneh, v katerih se je zvrstilo 21 festivalskih predstav za otroke in mlade v izvedbi slovenskih gledališč.
Najmlajši nagradili predstavo o družinskih težavah, ki nas uči, da se moramo imeti radi
Nagrade so podelile tri žirije. Otroška žirija v zasedbi Oja Mineja Šmid, Ana Pribošič in Miha Kogoj si je ogledala 15 predstav in za najboljšo otroško predstavo izbrala Skrivnosti v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in režiji Mateje Koležnik. Kot so zapisali, je predstava "čustvena, napeta, zanimiva in poučna". "Govori o resničnem življenju in nam pove, kaj vse se nam lahko zgodi in kako se na to pripraviti. Nauči nas, da se moramo imeti radi, ne glede na to, kaj si drugi mislijo o nas in da nikoli ne smemo obupati."
Mladinska žirija na Alicini čajanki
Mladinska žirija festivala v zasedbi Hana Splichal, Kajetan Boh in Lucija Ostan Vejrup, ki je izbirala med šestimi predstavami, je za najboljšo mladinsko predstavo izbrala predstavo LUKNjA v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in režiji Matije Solceta. Prepričala jih je z odlično kombinacijo lutk, dramske igre in glasbe. "LUKNjA je najbolj inovativna, smešna in zabavna predstava," so zapisali o predstavi, ki je nastala po motivih Alice v čudežni deželi. "Predstava je tako izvrstno odigrana, da imaš občutek, kot da si Alica in da skupaj z junaki sediš na čajanki."
Angažirana predstava o družinskem nasilju in subtilna gledališka poezija
Strokovna žirija festivala v zasedbi Matjaž Zupančič, Irena Matko Lukan in Petra Veber je nagrado za najboljšo predstavo podelila dvema: Skrivnostim ter Živalski farmi v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Predstava Skrivnosti temelji na romanu Jacqueline Willson in obravnava večkrat preslišano temo mladinskih predstav. Zgodbo, ki k problemu nasilja v družini pristopa angažirano, je Mateja Koležnik režirala premišljeno, "brez odvečnih dekoracij, a z razvidnim gledališkim jezikom, učinkovito uporabo mask in jasnim dramaturškim fokusom", so zapisali v obrazložitvi, s čimer predstava "opozori na aktualen in pereč problem zlorabe otrok, pa tudi njihove želje po ljubezni in prijateljstvu". Živalska farma po poznani literarni predlogi Georgea Orwella, v dramatizaciji Andreja Rozmana - Roze in režiji Vita Tauferja, pa je na odru ne samo "lucidna kritika bolj ali manj sodobnih totalitarizmov, ampak tudi subtilna, smešno-resna gledališka poezija, ki na duhovit način razvija govorico lutk ter skozi vizualno interpretacijo in suvereno izvedbo vseh nastopajočih z lahkoto nagovarja najširše občinstvo: od otrok, mladine – pa do odraslega občinstva".
Inovativni pristopi Matije Solceta in Elene Volpi
Nagrado za inovativen avtorski pristop je prejel Matija Solce, ki se v Luknji inovativno in igrivo ter "z minimalistično uporabo različnih gledaliških pristopov – lutk, kabareta, igranega in predmetnega gledališča (se) sprehaja od absurda do nadrealizma, od fantastike do bizarnih vsakdanjosti", v predstavi Močeradek gre čez cesto pa otroke povabi v poseben "svet imaginativnega, glasbenega in senzoričnega gledališča, v prostor igre, čudenja in nežnosti".
Nagrado za inovativen pristop k ustvarjanju lutk in lutkovne pripovedi so podelili Eleni Volpi, ki je skupaj z režiserko Margrit Gysin v Lutkovnem gledališču Maribor pripravila lutkovno miniaturko, v kateri Elena Volpi kot izvajalka pripoveduje posodobljeno pravljico o Jančku Ježku, sproti pa "iz velike kepe gline ustvarja lutke in najmlajšim pokaže, da je lutkovno polje polno ustvarjalnosti in igrivosti".
Žanrske posebnosti: glasbeni eksperiment in klovnovska poetika
Nagrado za glasbeno-gledališki eksperiment je strokovna žirija podelila ustvarjalcem predstave Posluh! Recikliramo v produkciji Cankarjevega doma in Društva Familija. Ivana Djilas, Boštjan Gombač, Branko Završan, Blaž Celarc, Žiga Golob in Veronik Tašner so se lotili žanra eksperimentalnega koncerta, "ki spodbuja razmišljanje o potrošniškem svetu, v katerem živimo, ter o ustvarjanju glasbe". "Spodbuja domišljijo in glasbeno ustvarjanje z različnimi odpadnimi materiali. Vse to počne drzno in zabavno."
Nagrado za neverbalno poetično gledališče sta prejela Nataša in Ravil Sultanov za poetično klovnovsko predstavo Luna na cesti Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Bufeto v režiji Ivana Peternelja. "Nataša in Ravil Sultanov nas prepričljivo potegneta v cirkuško gledališko umetnost - polno čudes, čaranja, žongliranja in akrobatskih vragolij, v svoj čudežni krog, kroglo - od lune, različnih žog do milnih mehurčkov - v krog življenja, kjer smeh in igra spodbujata sodelovanje in prijateljstvo," je zapisala žirija.