Neron, rimski cesar, ki velja za požigalca Rima, obsedenca s seksom, politiko in željo, postati vrhunski umetnik, se zdi kot rojen za junaka humorne, ironične in cinične drame, kakršno zna napisati Andrej Rozman Roza. Njegova predstava, pri oblikovanju katere je kot avtor sodeloval tudi Davor Božič, je dopolnila repertoar ljubljanske Drame. Neron, ki ga je režiral Matjaž Zupančič, zgodbo o Neronu vpleta v sedanji čas, ki poleg politikov slavi takšne in drugačne zvezdnike in pravzaprav tudi politike postavlja v vlogo popzvezd.
Neron Zrnec, ki se režira kar sam
Takšen politični popzvezdnik je torej tudi Neron, ki ga upodablja Jurij Zrnec. O delu z njim je Zupančič dejal, dfa Zrnec ne čaka na to, da ga nekdo zrežira; provokativne ideje so si tako menda na vajah sledile z bliskovito hitrostjo, nato pa je bilo vendar potrebno postaviti piko in nekako urediti predstavo, v kateri je govorjene besede le za okus, večina besedila pa je odpetega. V produkciji, v kateri avtor nerona ne predstavlja toliko kot oblastiželjnega tirana, pač pa predvsem kot moža, ki si želi popularnosti in občudovanja s strani skoraj povsem brezpravnih množic, je Neronovo ženo odigrala Pia Zemljič, v vidnejših vlogah pa nastopajo še Polona Vetrih (Neronova mati), Janez Hočevar (Seneka - filozof in neronov učitelj) in Saša Tabakovič (Tigelin - prefekt pretorianske garde).
'Prezgodnji' primer psihotika postmoderne dobe
Neronova življenjska zgodba se zdi kot napisana za današnji čas. Teme kot politika, umetnost, seks, oblast, megalomanija in neuravnovešenost, zabave in usmrtitve, ki so obvladovale vsakdanjik Neronovega časa, namreč dominirajo tudi v sodobnih Medijih in Neron se zazdi kot utelešenje, lahko bi dejali tudi nekoliko prezgodnji primer 'Borderline' subjekta, sicer imenovanega za psihotika postmoderne dobe. Čuti strastno željo po uničevanju, da bi vse skupaj postavil na novo; vse bi bilo lepše, večje, imenitnejše, ... To je umetnost politične tragedije, ki pa je Neron vendar ne obvlada povsem in drama mora zato biti zgodba o propadu nekega subjekta in njegove družine. Tudi če gre formalno gledano za pop-rock opero.
Predstavo so oblikovali še kostumografinja Bjanka Adžić, koreografinja Tanja Zgonc in scenograf Alen Ožbolt.
C. R.