Premiera predstave Skini mi se s kursa na odru Mini teatra bo drevi ob 20. uri, ponovitev bo dan pozneje ob isti uri.

Po besedah Matjaža Pograjca, ki podpisuje koncept, režijo in dramaturgijo, njegova predstava razkriva prvinske strasti v Othellu, ki ga je William Shakespeare napisal okoli leta 1603. Prevod besedila je pripravil Milan Jesih.

Predstava kot plod interpretativne samovolje
"Tragedija, kot je Othello, v svoji preprostosti širokogrudno vabi k temu, da besedilne luknje teksta zakrpamo sami in s tem odpremo prostor divji svobodi naše interpretacije. Kar bo nastalo, morda ni res in morda ni tisto, kar je mislil Shakespeare, vendar bo zato predstava postala plod naše interpretativne samovolje, upajoč na to, da bodo naše blodnje tako spretno zlagane kot njegove in da bodo bolj resnične in predvsem bolj sodobne. Zato bo naša predstava vulgarna, nasilna in razburljiva, ker bo razkrila prvinske strasti v Shakespearovi igri: paranojo, seks in umore, ki so trdno zakoreninjeni v nemirnem 21. stoletju," je zapisal Pograjc in posebej poudaril: "Nič vljudnega ne bo v našem Othellu."

"Mi smo zanalašč politično nekorektni"
"To ne bo več prelepa klasika o ljubosumju ali patološki ljubezni, temveč zgodba nogometnega huliganstva, Čefurjev v Ljubljani in balkanskega trapa s travarico za počez. To bo ena takšna simpatična družinska predstava, za mami prijetna glasba, za očija igralke v mini krilcih, za otroke pa gledališče mask in lutkovne domišljije. Mi smo zanalašč politično nekorektni, ker smo dovolj stari za biti neumni. Rojeni smo bili beli, umrli bomo kot črni. Zato: skini mi se s kursa, curi mi vreme, ne volim nikog ko sebe," je še zapisal avtor.

V predstavi nastopajo Klara Kastelec, Rada Kovačević, Jurica Marčec in Kristina Tini Rozman. Del umetniške ekipe so še koreograf Branko Potočan, scenograf Sandi Mikluž in kostumografinja Nataša Recer, likovna podoba je delo Polone Pačnik. Izbor glasbe sta pripravila Kristina Tini Rozman in Pograjc, ki je poskrbel tudi za oblikovanje svetlobe in videa.

Leta 1967 v Ljubljani rojeni gledališki režiser Matjaž Pograjc je eden najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Leta 1990 je ustanovil skupino Betontanc, s katero razvija in raziskuje koreografske in fizične oblike odrskega izražanja, pri čemer uporablja ideološko usmerjene teme – zlasti iz sveta urbanega odraščanja. Drug pomemben del Pograjčevih raziskav je posvečen besedni gledališki strukturi.

Skupaj z ansamblom Mladinskega gledališča raziskuje režijski koncept, ki temelji na izvirnih interpretacijah sodobnih dramskih besedil ali prispevkih igralske ekipe. Njegova metoda interpretacije vključuje različne žanre popkulture, pod katerimi odkriva sodobne arhetipske modele izgubljene civilizacije, kaosa, nasilja in krutosti. Pograjc je s svojimi predstavami več let gostoval po vsem svetu. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, med katerimi sta tudi Borštnikova nagrada za posebne dosežke in nagrada Prešernovega sklada.