Mojstra in Margareto je režiral Janusz Kica, mariborskemu občinstvu dobro znan režiser poljskega rodu, ki je ob številnih evropskih nagradah prejel tudi pet Borštnikovih nagrad, med njimi leta 1996 za režijo Kafkove Amerike v mariborskem gledališču, in je v štajerski prestolnici nazadnje leta 2011 na oder postavil Shakespearovo komedijo Kar hočete. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Mojstra in Margareto je režiral Janusz Kica, mariborskemu občinstvu dobro znan režiser poljskega rodu, ki je ob številnih evropskih nagradah prejel tudi pet Borštnikovih nagrad, med njimi leta 1996 za režijo Kafkove Amerike v mariborskem gledališču, in je v štajerski prestolnici nazadnje leta 2011 na oder postavil Shakespearovo komedijo Kar hočete. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Mojster in Margareta
V naslovnih vlogah se predstavljata Branko Jordan in Nataša Matjašec Rošker. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

"Redko se zgodi, da tekst ali predloga ponujata neko perspektivo, ki te prisili, da se ukvarjaš z nečim, kar bi jaz poimenoval etika - etika je termin, ki je postal v življenju in v naši realnosti zelo redek," je pred nocojšnjo premiero povedal Kica. Za dramatizacijo romana pisatelja Mihaila Bulgakova je poskrbel Goran Ferčec.
V naslovnih vlogah igrata Branko Jordan in Nataša Matjašec Rošker, sicer pa široko igralsko zasedbo sestavlja precejšen del igralskega ansambla mariborskega gledališča, kot gost pa se predstavlja tudi Aleš Valič v vlogi Wolanda.
Dramatik, pripovednik in zdravnik Mihail Bulgakov je svoj čas razumel zunaj propagandnih okvirjev politike in se je zavedal "inferna realnega socializma". V satiričnim romanu Mojster in Margareta, s katerim se je v prvi polovici 20. stoletja zapisal v vrh svetovne literature, je nazorno prikazal, da gre v vseh obdobjih človeštva za faustovsko igro med politiko in umetnostjo.
Ker rokopisi ne gorijo
Knjiga pripoveduje o uredniku umetnostnega časopisa Berliozu, ki se s pesnikom Brezdomnim pomenkuje o izmišljenem mitu, spletenem okrog Jezusa Kristusa. V svoji ateistični tezi oporeka Satan v podobi profesorja Wolanda, ki pravi, da je Jezus živel tako zagotovo, kot bo Berlioz zagotovo še danes ob glavo. Ko se prerokba uresniči, se Brezdomni poda po sledeh Wolanda in njegovih pomočnikov, vendar se mu vsi izmuznejo.
Strpajo ga v psihiatrično bolnišnico, kamor se je pred preganjanji zatekel Mojster, ker je napisal roman o Pilatovem srečanju s Kristusom. V resničnem svetu je zapustil svojo ljubo Margareto, ki v želji, da se z Mojstrom spet sreča, sprejme Satanovo povabilo, da bo gostiteljica na njegovem plesu čarovnic. Ker se Margareta izkaže v vlogi čarovniške gostiteljice, ji bo Woland izpolnil željo, in ker rokopisi ne gorijo, Mojstru vrne njegov izgubljeni roman in ljubimcema omogoči, da zaživita novo življenje.
Pod prevod dramatizacije se podpisuje Metka Damjan, scenografijo sta ustvarila Ivana Radenović in Numen, kostumograf je Alan Hranitelj, skladatelj Arturo Annecchino, koreografinja pa Valentina Turcu.