Premiera dela v avtorstvu Joeja Ortona bo nocoj. V izvirniku je igri naslov What the Butler Saw, za tokratno uprizoritev v prevodu Alje Predan pa so ji nadeli naslov Norišnica, d. o. o.

Na fotografiji je igralka Lea Cok. Foto: Ivian Kan Mujezinović
Na fotografiji je igralka Lea Cok. Foto: Ivian Kan Mujezinović

"Pri doktorju Prenticeu, travestitu, fetišistu in biseksualnem morilcu, se deviacije precej prekrivajo. Lahko naletiva tudi na nekrofilijo. […] Sklepna poglavja moje knjige se sestavljajo: incest, homoseksualnost, podle ženske in nenavadni ljubezenski kulti napajajo izprijene apetite. Sama modna šara." Navedeni odlomek iz besedila se zdi popoln povzetek za napoved predstave, so zapisali v SMG.

Dogajanje igre je postavljeno v zasebno psihiatrično kliniko. Ta je v gledališču postavljena v slogu t. i. operating theatra, ki gledalcu omogoča, da dogajanje spremlja iz precej večje bližine, kot bi iz običajnega odra. V predstavi igrajo Dario Varga, Maruša Oblak, Lea Cok k. g., Uroš Maček, Ivan Godnič, Ivan Rupnik, Sebastjan Starič in Mitja Lovše k. g..

Scenografija in kostumografija sta delo Barbare Stupica. Foto: Ivian Kan Mujezinović
Scenografija in kostumografija sta delo Barbare Stupica. Foto: Ivian Kan Mujezinović

V ospredju tragikomedije so po besedah režiserja Vita Tauferja samotni, osamljeni liki, "vsak zaprt v svojo masko, v svoj strah pred drugim". Njihove maske "počasi razpadajo v nekaj neprepoznavnega – neprepoznavnega tudi njim samim. To se dogaja psihiatru, njegovi ženi, pa tudi gospodični Barclay, ki jo kar naenkrat zdravijo zaradi vseh sort psihičnih bolezni, čeprav je prišla samo na pogovor za mesto tajnice. To se dogaja strežniku v hotelu, ki se znajde oblečen v žensko, dogaja se policistu. Na koncu so vsi strahotne žrtve nekega kozmičnega nesporazuma, ki ga utelešata predstavnika oblasti – ministrstva za duševno zdravje," Tauferjeve besede povzemajo v gledališkem listu.

Slovi po nekonvencionalnem, farsičnem humorju
Igra Ortona slovi po nekonvencionalnem, farsičnem humorju, s katerim je zaznamoval svoje igre. Pred leti je igra What the Butler Saw že zaživela v Mariboru v režiji Mateje Koležnik, tedaj pod naslovom Pornoskop. Tokratno ustvarjanje predstave je sovpadalo z afero o spolnih zlorabah v gledališču in gibanjem #jaztudi, politično korektnostjo, pa tudi težnjami po prevzemu vseh vzvodov oblasti pod pretvezo boja proti koronavirusu, ki dobiva še vse drugačno ostrino in subverziven ton, so zapisali v gledališču.

Foto: Ivian Kan Mujezinović
Foto: Ivian Kan Mujezinović

Ustvarjanje predstave je bilo zaradi epidemije večinoma preseljeno na zoom. Tovrstno delo prek spleta je Taufer opisal kot naporno, ker je pomenilo prisilo. Po njegovih besedah gre za "medij današnjega časa v vsej tehnološki sofisticiranosti in primitivnosti umetniške dimenzije".

Dramaturg Mate Matišić, ki je poskrbel tudi za priredbo besedila ter glasbo, je za gledališki list primerjal običajne bolezni in viruse s koronavirusom: "Vse to, s čimer se Orton duhovito ukvarja – psihične motnje, moško-žensko nasilje, politično nasilje – so naše 'zdrave' bolezni ... Ampak ta virus – iz laboratorija (ali pa ne) – nima te kakovosti, kajti oznako 'kakovost usode' lahko bolezen dobi, le če je individualna ...Ta virusna kuga je iritantno množična in tako strašansko protigledališka ..."