S prvo premiero so se v novem slovenskem gledališču, Anton Podbevšek Teatru, spomnili 50-letnice smrti dramatika Bertolta Brechta, čigar besedilo je v prevodu Janka Modra na oder postavil režiser in ravnatelj gledališča Matjaž Berger. Po Bergerjevih besedah gre za besedilo, ki omogoča različno radikalna branja, ta pa segajo od nove opere do dekonstruktivističnih podvajanj, ki si v strukturi brechtovskega tlorisa potujitvenih učinkov zastavlja bistvena vprašanja okoli razmerij med vednostjo in verovanjem, znanostjo in ideologijo, vednostjo in oblastjo.

V vlogi Galilea se predstavlja Pavle Ravnohrib, na oder pa stopajo še Alenka Avbar, Miha Brajnik, Rok Kunaver, Mateja Rebolj, Katarina Stegnar, Gašper Jarni, Dejan Pevčević, Uroš Potočnik, Belarmin Uradnik, Menih in Igor Štamulak.

Z odlomki iz drugih Brechtovih besedil
Kot dramaturg se predstavlja Jure Novak, avtor glasbe je Peter Penko, prisluhniti pa je mogoče tudi glasu mezzosopranistke Irene Yebuah Tiran. V predstavi sta uporabljeni še besedili dr. Rastko Močnik, Krivi preroki (Beseda besedo), in odlomek iz Brechtove drame Turandot ali Kongres pralcev perila. V Kostumografija je delo Alana Hranitelja, za koreografijo pa je poskrbel Gregor Luštek.

Vsevidje brez lastne pozicije
Kot še pojasnjuje Berger, je nova interpretacija drame Galileo Galilei strukturirana okoli absurdnih okoliščin teksta, kjer vidi Galilei Jupitrove trabante, ob tem pa ne vidi lastne pozicije izgube avtonomije in dostojanstva človeka - znanstvenika. V "vsevidju" astronomskih povezav med teorijo in prakso tako izgubi Arhimedovo točko lastne pozicije; torej - ker vidi preveč, vidi premalo.

"In kakor se bomo vedno znova spraševali, kaj je Galileo Galilei v resnici videl 10. januarja 1610, tako pred nas Brecht zastavlja vprašanja, kako uprizoriti v gledališču pogled, ki osvobaja," je še povedal Berger.