Predstava je nastala po literarni predlogi Johanna Christopha Friedricha Schillerja, v glavnih vlogah pa so se predstavili Vesna Slapar, Branko Jordan, Aleš Valič in Peter Musevski. Predstavili so se na sceni Branka Hojnika in v kostumih iz delavnice Lea Kulaša.

Ko je ljubiti greh ...
Gre za politično dramo, ki "skozi zgodbo o nesrečni ljubezni govori o družbi, v kateri je ljubiti greh, tako kot je greh krasti ali moriti. Ljubezen, ki ni dovoljena in blagoslovljena od vladarja, ni možna," lahko preberemo v predstavitvi postavitve. To je na oder postavil režiser Eduard Miler, kot dramaturginja pa je pri ustvarjanju predstave sodelovala Žanina Mirčevska.

Schiller je dramo o dvojni morali vladajočih in manipulacijah 'navadnih' ljudi napisal leta 1784, v slovenskem jeziku pa smo jo poznali pod naslovom Kovarstvo in ljubezen. Čeprav je dogajanje postavljeno v čas fevdalne gospode, je tematika Schillerjevega dela še vedno aktualna, dramo pa danes lahko beremo tako, da v vlogi 'gospodarja' vidimo kapital.

V kakšni družbi živimo?
"Sodobna družba je zelo drugačna od fevdalne kneževine. Danes nam nihče ne krati osnovnih človekovih pravic, sodoben človek je sam svoj lastnik in sam svobodno razpolaga s svojo lastnino. Pravilo igre je samo eno – bitka za rast kapitala. Vendar pa – koliko je današnji človek dejansko bogat, s svobodo, ki jo ima?," so še zapisali v kranjskem gledališču in s tem tudi povabili k razmisleku o družbi, v kateri živimo.

Izjemni 'viharnik'
Schiller - poleg Goetheja - velja za največjega nemškega dramatika in enega osrednjih predstavnikov literarne smeri Sturm und Drang (viharništvo), ki je s fantazijskimi temami in idejami o človekovi svobodi postavilo temelje razmahu romantične literature z začetka 19. stoletja. Čeprav je avtor umrl star le 45 let, je za seboj zapustil bogat literarni opus, v katerem velja omeniti tudi dramo Wiljem Tell, tragediji o Mariji Stuart in devici Orleanski, napisal pa je tudi besedilo Ode radosti, ki jo je kasneje uglasbil Ludwig van Beethoven.