V skoraj tri ure dolgi predstavi, ki je nastala po predlogi romana Nikosa Kazantzakisa Božji ubožec, vlogi znamenitega Frančiška Asiškega in Klare Asiške uprizarjata Janez Škof in Tamara Avguštin. Predpremiera je bila že sinoči, danes pa je na vrsti uradna premiera.

Kot je pred premiero povedal režiser Jernej Lorenci, se je morda predstave lotil tudi deloma kot odgovor na čase, v katerih smo, sicer pa se je Frančiška, ki je zrasel v veliko osebnost, osvojil velik del sveta in postal velikan ter je bil že neštetokrat upodobljen in mitiziran nadčlovek, lotil z bolj človeške plati.

Prav človeški element je ključen za ptujsko uprizoritev, saj Frančišek po mnenju avtorjev predstave ni želel moči in oblasti, so pa moč in oblast v njegovem imenu zlorabljali drugi. Prav tako ni želel spremeniti sveta, je pa ponudil način, kako je mogoče spremeniti sebe.

Da je Frančišek prav poseben izziv, ki se ga je težko lotiti, je priznal igralec Janez Škof, ki je skupaj s Tamaro Avguštin pravzaprav pripovedovalec predstave, v kateri interpretirata Kazantzakisovo zgodbo o svetem Frančišku, prirejeno na njihov način.

Po njegovih besedah je težko govoriti o Frančiškovem nauku, saj je njegov nauk pravzaprav njegovo življenje, ki predstavlja popolno odprtost do vsega, brez obsojanja sveta in ljudi, pač pa ljubezen do vsega stvarstva.

Frančišek se je rodil leta 1182 v Assisiju kot sin trgovca. V mladosti se je vdajal posvetnim užitkom, po sodelovanju v vojni med Assisijem in Perugio pa se je med enoletnim ujetništvom posvetil veri. Kmalu je spoznal, da je njegova pot uboštvo, zaradi česar je med prebivalci Assisija veljal za norega, čeprav prav njegovo življenje sili k premisleku o tem, kdo je res nor.