Produkcija v režiji Alena Jelena raziskuje vpetost Zofke Kveder, ki jo igra Vesna Jevnikar, v družinsko in družbeno stvarnost. Začetek drame je začetek Zofkine osebne tragedije in začetek njenega osebnega propada ob smrti njene najstarejše hčere Vladoše. Sledi zlom, ki Kvedrovo vodi v obračun s svojim življenjem za vrednotenje in prevrednotenje pisateljske ter kulturno družbene poti ter osebnih materinskih in ljubezenskih kataklizem. Monodrama je pripoved o ženski, ki je bila vse življenje razpeta v želji, da bi bila popolna umetnica, žena in mati, na koncu pa je do izmučenosti ostala zvesta sebi.

Doneva je navdih za predstavo dobila ob prebiranju osebnih pisem Zofke Kveder. Med njimi je ohranjeno tudi pismo, ki ga je že mrtvi hčeri poslala Kvedrova, za katero je v študiji Vladke Tucović razvidno, da predstavlja pretresljiv dokument začetka življenjskega zatona.

Skrivnostna ali neskrivnostna Kvedrova?
Slovenska urednica in publicistka Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani. Po delu v odvetniški pisarni v Ljubljani se je preselila v Trst, kjer je objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Med letoma 1900 in 1907 je živela v Pragi, kjer se ji je rodila tudi prva hči. Po Pragi se je ustalila v Zagrebu, kjer je nadaljevala novinarsko delo. Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene.

Tamara Doneva (1967) je že med študijem na Filozofski fakulteti sodelovala z Radiem Študent, pozneje pa delala kot urednica in novinarka pri raznih časopisih, učiteljica na gimnaziji ter kot urednica, scenaristka in režiserka na Televiziji Slovenija. Že v srednji šoli je napisala in režirala dve drami, leta 1984 Asfodelski travnik in leta 1986 Balado za Taryo.