Po nenadnem odhodu enega najbolj cenjenih filmskih in gledaliških prezenc pri nas so se ga s toplimi in presežnimi besedami spomnili njegovi najtesnejši sodelavci in prijatelji. Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame, ki je s tem izgubila pomemben steber svojega ansambla, ga je opisal kot prijatelja, kolega, enega največjih igralcev, ki so ustvarjali na naših odrih, "obraz, ki ga ne bo mogoče pozabiti". Režiser Damjan Kozole ga opisuje, kot "enega tistih igralcev, ki si je upal iti do konca".

Idealna kombinacija človeka in talenta
Jernej Lorenci, ki je s Šugmanom sodeloval pri treh odmevnih predstavah, Iliadi, Bibliji, prvi poskus in Kralju Ubuju, pravi, da je bil igralec "idealna kombinacija človeka in talenta, ene fine, duhovite lenobe in totalne pripadnosti, zavezanosti in predanosti".

S Kraljem Ubujem so se ravno odpravljali na gostovanje na festival Premio Europa, ki bo od torka do nedelje potekal v Rimu, na njem pa bi Lorenciju podelili tudi istoimensko evropsko nagrado za "novo gledališko realnost". Vendar v Rim zdaj ne bodo odpotovali, režiserju pa nagrada glede na Šugmanovo smrt "ne pomeni kaj dosti", saj je bil tudi on kot del teh predstav eden glavnih razlogov, da jo je dobil. Zank je bil preprosto velik, saj je zmeraj prisluhnil, bil z drugimi.

Velikanska zaloga domišljije in navdiha
"Nepozabne igralske stvaritve, nepozabni svetovi, ki so nastali in ki bi danes in v prihodnje še nastajali, vse to nas z Jernejevim veliko prezgodnjim odhodom popolnoma nepripravljene zapušča," pa je ob novici, ki je razžalostila slovensko javnost, zapisal Samobor, s katerim sta velikokrat delila oder. "Ostali bodo posnetki predstav, filmi, fotografije, kritike, intervjuji, različni zapisi. Vse to bo ostalo za vedno. Ostale bodo njegove številne nagrade, pričale bodo o igralskem velikanu, ki ga je mnogo prezgodaj, sredi največje umetniške inspiracije, vzela k sebi neskončnost," je še zapisal.

"Nam, njegovim sopotnikom, prijateljem in kolegom, pa bo ostal spomin na njegov smeh, duhovitost in prijaznost, velikanska zaloga domišljije in navdiha, ki ju je tako nesebično delil, predvsem pa bo v nas odzvanjal vsak trenutek, ki smo ga užili in uživali z njim. Njegovo velikansko srce ni zdržalo njegovega razdajanja," je sklenil.

Njegovo telo je pripadalo odru, filmu
Kozole je s Šugmanom sodeloval v svojem najnovejšem celovečercu Nočno življenje. O njem pravi, da je bil "eden tistih redkih igralcev, ki si je upal iti do konca, brez kalkulacije, intuitivno in iskreno, vendar vedno tudi z jasnim premislekom". "Njegovo telo je enostavno pripadalo odru, filmu. Spominjam se, na snemanju Nočnega življenja je celo noč gol in moker ležal na pločniku ob Celovški cesti, na dveh stopinjah, ne da bi enkrat zajamral," pravi režiser.

Za njim ostaja velika praznina, igralska in človeška
Ob vseh izjemnih gledaliških in filmskih vlogah mu bo ostal v spominu najprej kot izjemen in duhovit človek, ki je iz vsakega še tako drobnega detajla znal narediti nekaj zabavnega. "Njegova duhovitost je bila naravnost terapevtska. Vsak dan, preživet z njim, na snemanju ali zasebno, je bil nekaj posebnega. Za njim bo ostala velika praznina, igralska in človeška."

Glas toplih in nalezljivo zabavnih animiranih likov
Ob smrti Jerneja Šugmana so globoko pretreseni tudi v Otroškem in mladinskem programu, kjer je bil redni in nadvse ljubi gost studia za sinhronizacijo risank. "Vsakemu animiranemu junaku, ki mu je posodil svoj glas, je vdahnil tudi delček sebe: njegovi liki so bili topli in srčni, včasih resni in zamišljeni in včasih nalezljivo zabavni. Zadnja mojstrovina, ki jo je za nas ustvaril, je vloga volka, pripovedovalca v risanki Odvratne rime, ki bo svojo premiero doživela med prazniki. V studio za sinhronizacijo je vedno prinesel sonce. Neizmerno ga bomo pogrešali," je ob slovesu igralca zapisala urednica OMP in urednica risank Martina Peštaj.

Eden najdejavnejših slovenskih igralcev je zaradi srčne kapi umrl v nedeljo v 49. letu starosti. Član ansambla ljubljanske Drame je bil od leta 1992. Skupaj je ustvaril več kot 80 gledaliških vlog, od tega 77 v Drami, ter številne filmske in televizijske vloge. Bil je Baal, Hamlet, Lear, Ojdip, Ata Ubu, Tit Andronik, Tašča v Ko sem bil mrtev, Alcest v Ljudomrzniku, Agamemnon v Iliadi, Maks in Kantor v Kralju na Betajnovi, Župnik v Hlapcih, Orgon v Tartuffu, Emir v Jugoslaviji, moji deželi. Za svoje odrske stvaritve je prejel več Borštnikovih nagrad za igro ter leta 1997 nagrado Prešernovega sklada.

Televizijsko občinstvo si ga bo zapomnilo predvsem kot vratarja Vesa v televizijski nanizanki Teater Paradižnik, nastopal je v prav tako priljubljenih Vrtičkarjih in Naši mali kliniki. V filmu je poleg že omenjenega Nočnega življenja med drugim zaigral v Zvenenju v glavi Andreja Košaka, Predmestju in Infernu Vinka Möderndorferja ter Kratkih stikih Janeza Lapajneta.