Tematizira družbo, ki temelji na moči kapitala, nevrozo pred izgubo socialnega statusa, zlorabo hierarhičnih odnosov na delovnem mestu, mobingu, prekariatu.

Dramaturginja Simona Hamer je priredila novelo Zadnje gibalo, ki je zadnje poglavje zbirke Al Araf iz 30. let preteklega stoletja, v kateri tržaški pisatelj Bartol v širokem slogovnem in vsebinskem razponu obravnava vprašanja človeka, živečega v negotovem času med svetovnima vojnama. Novelo je na oder postavila srbska režiserka Anđelka Nikolić.

V zgodbah iz zbirke se prepletajo fantastika, filozofija, psihoanaliza in ljubezen. Izbrana novela ponuja večplastno branje v kontrastu s skoraj vodvilskim predznakom.

Delo pripoveduje o ljubezenskem štirikotniku med podjetnikom, njegovo ženo, tajnico in poslovnim svetovalcem. Obravnavanje navidezno banalnih afer je samo fasada realnega namena avtorja, ki razmišlja o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. Anton in Ilonka Jedliček, Leopold Stieglitz in Vera živijo v strahu pred izgubo določenega statusa, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih ali partnerskih odnosih, so zapisali v gledališču.

Izvirno literarno besedilo upošteva dokaj konservativen družbeni ustroj, v katerem ima ženska jasno odmerjen prostor, zato je, kot so zapisali v SSG-ju, pomenljivo, da sta režijo in priredbo prevzeli ženski. Simona Hamer je dramaturginja in dramatičarka, dobitnica Grumove nagrade, ki drugič sodeluje s SSG-jem. Prvič pa v tržaškem gledališču režira Anđelka Nikolić, ki je za svoje režije prejela več nagrad, med njimi Sterijevo nagrado. Pri tem projektu je ustvarila tudi scenografijo.

V vlogah zakoncev Jedliček bosta nastopila Primož Forte in Nikla Petruška Panizon, v vlogi Leopolda Stieglitza in Vere pa gostujoča igralca Jernej Čampelj in Sara Gorše.

Kostumografinja je Mateja Čibej, koreografinja Bojana Robinson, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž. Izvirno glasbo je napisal tržaški glasbenik Igor Zobin, ki bo nastopil kot član igralske zasedbe z izvedbami v živo na klavir in harmoniko.

Kot so še zapisali v gledališču, je novela nastala v času, ko se je avtor ukvarjal s političnimi in osebnimi dvomi, ki so vezani na predvojno napetost in vzpone diktatur v Evropi, a tudi na konec ljubezenske zgodbe z igralko tržaškega gledališča Nado Gabrijelčič. Skoraj komična, lahkotna podoba uprizoritve govori o nemoči protagonistov, a ima zelo aktualen predznak v odnosu do današnjih razmer in zmedenosti sodobnega človeka, ki je za vsako ceno suženj uspešnega imidža.

Ob 120. obletnici Bartolovega rojstva bo SSG s to uprizoritvijo počastil tržaškega pisatelja mednarodnega slovesa, a tudi njegov odnos do gledališča rodnega mesta, kamor je zahajal tudi kot publicist.