V Nemčiji pa se je zgodila skoraj smešna situacija. Politiki so se v vlogi varuhov svobode govora in neodvisnosti umetnosti 'spravili' na intendantko nemške opere (Deutsche Oper) v Berlinu Kirsten Harms, ki je iz varnostnih razlogov odpovedala Mozartovo opero Idomeneo v režiji Hansa Neuenfelsa.

Harmsova svojo odločitev utemeljuje s tem, da jo je Ehrhart Körting, eden izmed najvišjih uradnikov berlinske policije, posvaril, da utegne biti izvedba predstave nevarna. Neuenfels je konec svoje interpretacije Mozartove opere o krečanskem kralju Idomeneu 'začinil' s postavitvijo glav kralja morja Pozejdona, Jezusa, preroka Mohameda in Bude na stole. To bi menda utegnilo tako razkačiti muslimane, da bi bila lahko ogrožena celo varnost občinstva. V boljšem primeru pa bi muslimani proti predstavi protestirali.

Ehrhart Körting si opere roke
Čeprav je bil zgoraj omenjeni Körting tisti, ki je Kirsten Harms prvi napeljal na misel, da predstava Idomeneo ne bo razveselila prav vseh Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti, ki živijo v Nemčiji, se je sam uspel izogniti 'linču'. Za medije je sicer potrdil vsebino svojega avgustovskega pogovora z Harmsovo, vendar je nemudoma pristavil, da je odločitev za ukrepanje popolnoma prepustil intendantki. Niti pomislil ni na to, da bi ji ukazal umik predstave s sporeda. Dodal je še, da je policija postala pozorna na predstavo po junijskem prejemu anonimnega grozilnega klica, drugih dokazov o pripravljanju napada na opero pa ni bilo.

Je res vsega kriva Kirsten Harms?
Kirsten Harms, ki se zdaj skuša 'izmazati' iz primeža obtožb, ki nanjo letijo iz vseh nemških mest, pa je novinarje opomnila: "Če se ne bi zmenila za svarilo in bi se kaj zgodilo, bi imeli vsi pravico reči, da nisem upoštevala svaril." Vsi, ki zdaj obtožujejo Harmsovo, da se je odrekla avtonomiji umetnosti, bi seveda lahko pomislili na to, da so pravzaprav mediji tisti, ki z nenehnim poročanjem o vsaki najmanjši potezi teroristov stopnjujejo vzdušje tesnobe in strahu. Pa tudi politiki s sprejemanjem protiterorističnih ukrepov niso 'nič boljši'. Nekaj razumevanja za Kirsten Harms bi tako lahko pokazali.

A zgodilo se je prav nasprotno. Ravno politiki so tisti, ki najbolj 'obdelujejo' intendantko. Nemški minister za notranje zadeve Wolfgang Schäuble, ki bo jutri nastopil v vlogi gostitelja prve nemške konference o islamu, je novico o odpovedi predstave pospremil z zelo preprosto izjavo: "To je noro." Wolfgang Börnsen iz stranke CDU je dejal, da poteza Kirsten Harms "škoduje svobodi umetnosti", Peter Ramsauer iz stranke CSU pa je v zvezi h Harmsovo omenjal izraz "čista strahopetnost".

Zdaj je pa nevarnost zares velika
Zmeda v berlinski državni operi je zdaj popolna. Kirsten Harms je na spored namesto Idomenea uvrstila operi La Traviata in Figarova svatba. A po javnem napadu na krnjenje umetniške svobode se utegne zgoditi, da se bo Neuenfelsova predstava vendarle 'kvalificirala' za izvedbo. Zdaj pa nastopi nov zaplet. Če smo prej še lahko trdili, da se večini muslimanov v Nemčiji ni niti sanjalo, kakšen je konec predstave, ki je bila prvič izvedena leta 2004, so zdaj 'rizični' prizor spoznali tudi tisti, ki o operni umetnosti sicer nimajo niti malo pojma. In med milijoni, ki so zdaj spoznali dejanje 'desakralizacije' preroka Mohameda, bi se zares lahko znašel kdo, ki bi se maščeval z napadom na opero. Lahko bi torej rekli, da se je Kirsten Harms šele zdaj znašla v zares neprijetnem položaju.