Opera, ki se naslanja na mit o antičnem pevcu Orfeju in njegovi ljubezni do Evridike, je v času nastanka pomenila pomemben preskok v razvoju zahodne glasbe, saj zaznamuje začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunce doživela v času Mozarta in pozneje Verdija ter Wagnerja. Foto: orfej.ag.uni-lj.si
Opera, ki se naslanja na mit o antičnem pevcu Orfeju in njegovi ljubezni do Evridike, je v času nastanka pomenila pomemben preskok v razvoju zahodne glasbe, saj zaznamuje začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunce doživela v času Mozarta in pozneje Verdija ter Wagnerja. Foto: orfej.ag.uni-lj.si
Pevčevo najslavnejše dejanje, ki je hkrati tema Monteverdijevega Orfeja, pa je tragična ljubezenska zgodba z Evridiko, ki jo je smrtno ugriznila kača. Ob izgubi ljubeče žene se je Orfej uprl usodi: prodrl je v podzemlje in z močjo svojega petja in zvokov lire ganil srce Hada in Persefone ter si izboril dovoljenje, da Evridiko zopet povede v svetlobo sonca. Orfejevo pogumno dejanje pa se je izjalovilo, saj ni spoštoval zadolžitve, da se vse do izhoda iz podzemlja ne bo ozrl nanjo. Foto: orfej.ag.uni-lj.si

Prva slovenska uprizoritev Orfeja je skupno delo študentov treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani: moči so združili študentje Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Umetniški vodja in dirigent je Egon Mihajlović, režiral je nemški režiser Detlef Soelter.

Orfej je ena redkih oper, ki so se izmed več kot ducatom tovrstnih Monteverdijevih del ohranile. Skladatelj jo je napisal leta 1607 za dvor v Mantovi, kjer so jo uprizorili še istega leta. Pri tem se je naslonil na grško legendo o pevcu Orfeju in glasbeno upodobil njegov neuspeli poskus, da bi iz podzemlja nazaj med žive pripeljal svojo ljubljeno Evridiko.

Operna revolucija
Monteverdi je s to opero začrtal popolnoma nove kompozicijske smernice, ki so tedaj pomenile velik korak naprej v razvoju zahodnoevropske glasbe. Orfej je tako kot eden najzgodnejših primerov glasbene drame, ki je dosegla vrh z Richardom Wagnerjem, še danes redno na repertoarju opernih odrov po Evropi.

Samo dva večera v ljubljanski Operi
Predstava bo nocoj in v torek, 10. julija, ob 19.00 uprizorjena v SNG Opera in balet Ljubljana v okviru Festivala Ljubljana. Kostume so zasnovali študenti likovne akademije, pri sceni so jim pomagali še študenti gledališke akademije. V solističnih vlogah pa bodo nastopili študenti Akademije za glasbo. Orfeja bo pel Klemen Torkar, Evridika bo Christina Thaler. Glasbo bo na kopijah baročnih instrumentov izvajal baročni orkester glasbene akademije, sodeloval bo še komorni zbor akademije.

Projekt bo 12. julija predstavljen tudi v baziliki S. Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah, kjer leži Monteverdijeva grobnica.