Verbruggen, rezidenčni koreograf baletnega ansambla Les Ballets de Monte Carlo, sledi Orfeju in Evridiki s tremi različnimi plesalci. V Liri se Orfej in Evridika rodita v univerzumu božanskega, v svetu bogov, boginj in muz, kjer so večna ljubezen, nedolžnost in neskončnost čistega uglašene z lepoto poezije in glasbe; odplesala ju bosta Richel Wieles in Marin Ino. V drugem delu, poimenovanem Težnost, se zgodba o grškem pevcu in njegovi ženi dogaja na Zemlji v podobi Kente Yamamota in Ane Klašnja. V tretjem delu, Brezno, Evdiriko pleše Rita Pollacchi, njen Orfej pa je gost iz Pariza Billy Sueiro na električni kitari, ki je za ta del prispeval tudi glasbo. To je njegova prva kompozicija za balet, kar je na današnji predstavitvi primerjal z ustvarjanjem glasbe za film.

Ob obravnavi znane antične teme je koreograf uporabil glasbo Igorja Stravinskega za Balanchinovega Orfeja. Njegovo 30-minutno delo je umestil v drugo dejanje, medtem ko sta za prvi del skupaj z glasbeno vodjo in dirigentko predstave Živo Ploj Peršuh uporabila odlomke iz del Johanna Sebastiana Bacha in Clauda Debussyja.

Želel je ustvariti triptih, v katerem je vsak del popolnoma različen, skupaj pa sestavljajo koherentno celoto. V njegovi zamisli o trojnosti - Nebu, Zemlji, Oceanu - je "Nebo v resnici Lira, ki je hkrati glasbilo in ozvezdje, Zemlja je Težnost, ki 'pripoveduje' zgodbo, in Ocean je Brezno, ki ponazarja globine mračnega, apokaliptičnega sveta". Pri tem je tretji del posvetil Evridiki in njenemu občutenju osamljenosti.

Za svojo koreografsko stvaritev je izbral veliko baletno zasedbo, ki nastopa v tako rekoč vseh dejanjih, kot pomemben del pa je opredelil tudi scenografijo in oblikovanje videa, pod kar se je podpisal Atej Tutta, kostume Ane Savić Gecan in oblikovanje svetlobe, za katero je poskrbel Jaka Šimenc.

Verbruggen je s svojimi koreografskimi stvaritvami navzoč na pomembnejših odrih po svetu. Po besedah umetniške vodje ljubljanskega Baleta Sanje Nešković Peršin je v ljubljanski ansambel po njenih besedah prinesel novo energijo, svojstven plesni slog, izredno muzikalnost, strast, radovednost, odprtost, obenem pa tudi zahtevnost ter veliko mero kreativnosti in izraznosti, ki ju terja od plesalcev.