Colm Toibin je v svojem romanu Marijin testament, na katerem temelji delo, Kristusovo mater humaniziral in ji podelil lastni glas. "Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina," je za gledališki list med drugim zapisala Livija Pandur, ki je po nenadni bratovi smrti nadaljevala njegovo delo pri predstavi.

Toibin je v romanu Marijo prikazal, kako živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. "V razpokah tega besedila, v njenem miselnem prostoru slutimo plasti, ki so preživele čas in predstavljajo ontološki praspomin, njena resnica pa ostaja uganka. Ostaja nerazumljena, sama, drugačna, božanska in smrtna. A postala je heroina, ikona, idol. Ena tistih žensk, ki nenehno navdihujejo umetnost," je prepričana Pandurjeva. "Predstava govori tudi o današnjih Marijah, ki potujejo po svetu in jih je na žalost vedno več," je dodala.

Kot je dejala, se je Tomaž več let pogovarjal z direktorjem SNG Maribor Danilom Roškerjem o realizaciji nekega projekta v Mariboru. "Bila je želja, da se simbolno vrne v to gledališče in tukaj naredi nekaj, kar bi mogoče zaključilo tudi neki urok in bilo tudi za to mesto, zaradi vsega, kar se je tukaj zgodilo, nekaj očiščevalnega," je na novinarski konferenci pred dnevi povedala Livija Pandur.

"Nihče si ni predstavljal, da se bo tako vrnil v Maribor. Hkrati je bilo nepredstavljivo, da tega projekta ne bi bilo. Bilo je težko, a sem začutila, da je mogoče res gledališki oder tisti prostor, kjer lahko po 35 letih dela s Tomažem mogoče tudi celimo rane," je dodala.

Pandur, rojen v Mariboru, je bil tam med letoma 1989 in 1996 tudi umetniški vodja Drame. 12. aprila letos, med gledališko vajo v Skopju, se mu je ustavilo srce.

"Okoliščine nastajanja tega projekta so bile zelo specifične, kakršnih si nihče ne želi, a vse skupaj smo pripeljali že tako daleč, bilo je že v takšnem vrelišču, da se je moralo realizirati," je povedala igralka Nataša Matjašec Rošker, ki se edina pojavi na odru, gre namreč za prvo predstavo, v kateri se je Pandur lotil projekta s samo enim igralcem. "To si je neskončno želel - narediti veliko predstavo o ženski," je dejala Pandurjeva.

Pri predstavi sodelujejo tudi Marko Japelj (scenografija), Leo Kulaš (kostumografija), Janez Bostič (lektura), Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) (glasba), Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini, Vesna Kolarec.