V ljubljanski Drami so se očitno odločili za drugo možnost, saj so predstavili Podzemni bluz Petra Handkeja, avstrijskega dramatika in pisatelja, ki je javnost med drugim razburil tudi z udeležbo na pogrebu srbskega diktatorja Slobodana Miloševića.
Kot nekoč DanteGlavni junak Podzemnega bluza Divji mož je v režiji Jerneja Lorencija opravil pot, podobno krogom Dantejevega pekla in divje obračunal tako s svetom zahodne kulture in civilizacije kot tudi s samim seboj. To seveda ni nujno svet, ki bi si zaslužil naziv razvita zahodna civilizacija; je svet, ki mu je ta naziv podelil diskurz najmočnejših držav sveta in je svet, ki je tema Handkejevih obračunov že od samih začetkov njegovega ustvarjanja. Čeprav Handke ne more zanikati tega, da temu svetu tudi sam pripada, pa se sam pogosto postavlja na izključeno pozicijo, s katere lahko po njegovem mnenju presoja o vsem, kar je ta civilizacija proizvedla.
Radikalnemu Divjemu možu, Lorenci je vlogo zaupal Janezu Škofu, se na odru pridruži še Divja žena (Petra Govc), pojavili pa so se še liki, ki jih interpretirajo Štefka Drolc, Matija Rozman, Nina Valič, Romeo Grebenšek in Aljaž Jovanovič.
Nepolitično delo avtorja s spornimi političnimi stališči
Morda so se v ljubljanski Drami za postavitev Podzemnega bluza odločili tudi zato, ker je s tem deloma Peter Handke začasno prekinil pisanje s svojimi političnimi stališči obremenjenih del. Drama prinaša predvsem eksistencialno tematiko. Avtor se sprašuje o lepoti, hrepenenjih, željah, o možnostih uresničitve želja in o drugih vprašanjih, ki tarejo vsakega posameznika. To so stiske vsakega subjekta; Handke pa se pri tem ne zaustavi, saj se poda tudi na področje življenja celotnega družbenega organizma. Zanima ga tudi, kako se prek delovanja posameznikov oblikuje družba in kakšna je njena usoda.
Preplet peripetij
Ravnatelj in umetniški vodja SNG Drame Ljubljana Janez Pipan je Podzemni bluz označil kot poetično in duhovito besedilo, ki prinaša mnogo obratov, improvizacija, pasažev melanholije in njihovih nasprotnih trditev - izbruhov besa. Poudaril je tudi, da je režiser Jernej Lorenci "zagrabil" vsak detajl iz drame Podzemni bluz in ni ničesar izpustil in ničesar v drami ni prepustil naključju.
Poleg režiserja in ekipe igralcev so pri postavitvi Podzemnega bluza sodelovali še dramaturg Nebojša Pop Tasič, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Škarica, oblikovalec luči David Orešič in avtor glasbe Branko Rožman.
Kritik, ki hoče le dobro
Sam Handke je svoje delo označil kot Dramo postaj, dogajanje pa je postavil v vagon podzemne železnice, ki nas popelje kar po celem svetu, celu v kraje, ki ne obstajajo. Pri tem srečuje številne osebe, a na odru ima besedo skoraj ves čas le eden - Divji mož. Tudi zato, ker ima napade prave besedne diareje, s katerimi se znese na svoje sopotnike. A kljub temu ga ne moremo označiti za ljudomrznika. Bolj je podoben Bernhardovemu Izboljševalcu sveta; obtožuje dekadenco sveta, kritizira svoj čas in filozofsko spregovori o možnostih njegove izboljšave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje