Kaj nam bo bogastvo, če nimamo plemenitosti? Foto: Sandra Požun
Kaj nam bo bogastvo, če nimamo plemenitosti? Foto: Sandra Požun
Plemeniti meščan
V vlogo Jourdaina se je prelevil Vlado Novak. Foto: SNG Maribor
Plemeniti meščan
Molierovo mojstrstvo za vse dobe. Foto: SNG Maribor

Na odru SNG Maribor je premierno zaživela večno aktualna komedija Plemeniti meščan, ki jo je na oder postavil Vito Taufer. Jean-Baptist Poquelin Moliere je v igri, ki ponekod meji na farso in burlesko, zapluje pa tudi v vode glasbenega gledališča, upodobil junaka, ki je zaradi hitro nagrabljenega bogastva izgubil občutek za stvarnost. "Gospod Jourdain ima vse, le plemenitosti ne," je Molierjevega "junaka" opisal Vito Taufer.

Od ljudske farse do commedie dell'arte
V komediji se dramatik posveča tematizaciji socialnega antagonizma med vzpenjajočim se meščanstvom in obubožano, a samoumevno francosko aristokracijo 17. stoletja. V Plemenitem meščanu se prepletajo vsi najboljši elementi molierjevskega komedijantstva, ki izhaja iz izročil francoske ljudske farse in italijanske commedie dell'arte.

Kritika meščana, ki se je kalil na podeželju
Moliere, ki sodi med največja komediografska imena v evropski gledališki zgodovini, sodi poleg Jeana Racina in Pierra Corneilla v vrh francoske baročno-klasicistične dramatike. Med Parižane tistega časa je prinesel s svojimi komedijami nekaj novega, pristno gledališkega, ob tem pa mu je uspelo preplesti kulturo vladajočega razreda z ljudskimi elementi in živim jezikom. V svojem delu se je Moliere posmehoval iz takrat izjemno priljubljenih plemiško-aristokratskih baročnih modnih muh oblačenja in ličenja, jezikovnih puhlic, gizdalinskih estetikov in neumnosti literarnega donkihotizma.

Na odru se predstavljajo ...
V mariborskem SNG-ju zgodbo poustvarjajo Vlado Novak v vlogi gospoda Jourdaina, Milada Kalezič kot Jourdainova soproga in Pia Zemljič kot njuna hči. V Tauferjevi različici pa nastopajo še operni pevci Regina Schultz, Dada Kladenik, Gregor Zavec in Alfonz Kodrič ter šestčlanski baletni ansambel. Za nov slovenski prevod besedila je poskrbel dramaturg Primož Vitez, scenografija je delo Branka Hojnika, kostume je zasnovala Barbara Podlogar, kot koreografinja pa se predstavlja Valentina Turcu.