"Ples je svoboda in skozi svojo svobodo moramo tudi druge osvoboditi okovov, s katerimi se srečujejo na različnih koncih sveta," piše v poslanici.

Avtor poslanice, ki ob vsakokratnem dnevu plesa obkroži svet, je plesalec Gregory Maqoma, igralec, koreograf in plesni učitelj iz Južne Afrike. Zapisal je, da živimo v času nepredstavljivih tragedij, v času, ki ga je poimenoval obdobje posthumanizma. "Bolj kot kadar koli prej moramo plesati z namenom, da bi svet opomnili, da človečnost še vedno obstaja."

Po njegovih besedah bi morala prevladati smisel in empatija nad dolgoletno "nesporno virtualno pokrajino razpadanja", ki je pripeljala do katarze vsesplošnega obžalovanja. Ta obsega žalost in mučno resničnost, ki življenje še naprej prežema s smrtjo, zavračanjem in revščino, še pravi.

"Vojska divjih mislecev, ki postopoma spreminjajo svet"
"Naš ples mora bolj kot kadar koli prej dati močan znak svetovnim voditeljem in tistim, ki jim je zaupano varovanje in izboljševanje razmer za človeštvo, da smo vojska divjih mislecev, katerih namen je postopoma spremeniti svet," je zapisal Maqoma.

"Ples ni političen, ampak postane političen, ker je stkan iz človeških stikov in se zato odziva na okoliščine v poskusu, da bi človeku vrnil dostojanstvo," je še zapisal in dodal: "Vse, kar potrebujemo zdaj, je nekoliko več plesa."

V Sloveniji poslanice od leta 2009 objavlja Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), pripravi pa jo eden od priznanih baletnih in plesnih umetnikov. Letošnjo je napisal Vojko Vidmar, prejemnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019, nekdanji baletni solist v ljubljanski Operi ter prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996.

V objemu kozmične ljubezni, umetnosti in plesa
Po njegovem mnenju je tudi v trenutnem stanju, ko smo prisilno omejeni v gibanju in svoboščinah, primerno reklo Vse je za nekaj dobro. "Skoraj pozabljeno je naše zavedanje, da smo brezmejno blagoslovljeni z dejstvom, da smo nastali na planetu, ki je v primerjavi s kozmosom manjši kot nanodelec, da smo na tem delcu ugledali luč sveta v objemu neskončno čudežne narave in doživljamo življenje v objemu kozmične ljubezni, umetnosti in plesa," je zapisal Vidmar.

"Naše gornje dobro bdi nad nami in si želi, da cenimo, spoštujemo in uživamo prav vsak trenutek svojega življenja, ki nam je podarjeno," je še zapisal.

Plesalec in koreograf Matjaž Farič je ob dnevu plesa ocenil, da so časi težki, za plesalce in koreografe pa po njegovem mnenju prihajajo še težji. "Medtem ko se majhen del življenja počasi vrača, pa kaže, da javnih prireditev še nekaj časa ne bo. Po najslabših napovedih bomo morali biti potrpežljivi še vsaj kakšno leto."

Sam se te dni največ ukvarja z ohranjanjem stikov s tujimi skupinami, ki so bile povabljene na 15. festival Front@, in spremljanjem razmer v njihovih državah.

Kolegi iz nekaterih azijskih držav po njegovih besedah poročajo, da pri njih prireditve potekajo ob strogih ukrepih, ki vključujejo upoštevanje razdalje, največ polovično zasedenost sedežev, nošenje mask, preverjanje telesne temperature pred vstopom v gledališče. Po njegovem mnenju je, sodeč po azijskem primeru, ob dovolj nizkem koeficientu širjenja okužbe, s pametnimi ukrepi in disciplino mogoče urediti tudi to.

"Kaže, da bomo morali s koronavirusom živeti še dolgo, kar pa ne pomeni, da se življenju z virusi ne moremo prilagoditi. In od tega je odvisno, ali bomo na kakšno plesno predstavo v živo čakali še leta in medtem plesali zgolj pred kamerami in po dnevnih sobah," je zapisal Farič.

Vrednost in pomen plesne umetnosti
ITI, svetovalno telo Unesca za uprizoritvene umetnosti, je za mednarodni dan plesa določil dan, ko se je rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727‒1810). Namenjen je praznovanju vseh, ki prepoznavajo vrednost in pomen plesne umetnosti, hkrati pa je namenjen ozaveščanju vlad, politikov in institucij, ki se pomena plesa za posameznika in družbo ne zavedajo dovolj.