Knjiga La verità, vi prego, sulla danza! (Resnico, prosim, o plesu!) je pritegnila mednarodno pozornost, ko je časopis The Observer njeno bistvo povzel in objavil tik pred začetkom nove Scaline sezone leta 2011. Vodstvo ustanove je imelo negativne publicitete kmalu dovolj in Garritanovo - ki sicer objavlja pod imenom Mary Garret - odpustilo.

Garritanova, ki pri Scali ne pleše že od leta 2012, je danes, pri 35 letih, brez službe; baletka je bila vse od svojega 16. leta naprej. "Ko si otrok, te učijo verjeti v pravico in ideale, učijo te, da moraš govoriti resnico in se ne bati posledic. Povedala sem nekaj pomembnih resnic in verjela v boj za izboljšanje položaja. Zdaj pa le še težko zaupam sodnemu sistemu, ki bi me moral zavarovati," je povedala za plesni portal Gramilano.

Vsi se seveda niso strinjali s sliko plesnega sveta, ki jo je podala v svoji knjigi, in številna ugledna imena so njeno pisanje tudi izpodbijala, a sama verjame v resničnost tega, kar govori. Danes je prepričana, da so jo "na križ pribili" zato, da bi iz nje naredili zgled za vsa druga dekleta, ki bi si morda upala drezati v status quo - kljub temu pa ne namerava utihniti in se zliti z ozadjem. "Sodno bitko sem izgubila, a zdaj je čas za resnico in nameravam ji slediti vse do konca. Izgubila sem službo, ne pa tudi dostojanstva."

Podhranjena "mocarela"
V milanski operni hiši se za opozorila, da mlade plesalke svojih teles ne bi smele preobremenjevati, menda ne zmenijo, je v intervjuju za omenjeni časopis pred dvema letoma opozorila Garritanova. "Ko sem še kot najstnica trenirala, so me učitelji pred vsemi klicali "mocarela" ali "kitajski cmoček". Jedla sem tako malo, da sem menstruacijo izgubila za leto in pol, tehtala pa sem 43 kilogramov." Na istem je bilo menda kar sedem od desetih plesalk v njeni skupini. "Nekatere so na koncu morale v bolnišnico, da so jih hranili intravenozno, druge pa so trpele za depresijo in se še danes zdravijo."

Baletki so menda položili na srce, naj o teh stvareh ne govori javno. "Pogovarjam se z dekleti, ki zdaj doživljajo sistem na svoji koži, in zdi se, da se ni nič spremenilo. Vse prevečkrat so učiteljice zafrustrirane nekdanje baletke, ki drugim delajo to, kar so delali njim. Starši verjamejo, da so njihove hčerke v dobrih rokah, nato pa izgubijo stik z njimi, ko dekleta začnejo skoraj verska razmerja najprej z ogledalom za vajo, nato učitelji in z občinstvom."