Temnica je tridelni predmetno-glasbeni intermedialni kabaret, v katerem ustvarjalci raziskujejo lastnosti objektov iz njihove perspektive. Andersen v svoji domišljiji animira rože, skodelice in kipe tako, da jim pripiše prvinsko lastnost. "Če se roža bohoti, je domišljava. V tem smislu je Andersen izrazito lutkovni, saj njegovi objekti vedno delujejo kot subjekti. Če vojak pade s police, je padel, ker je želel ubežati," ob predstavi piše Solce.

"Temnica na enak način raziskuje lastnosti objektov iz njihove perspektive. V aktiven odnos z njimi se nato spletajo ritmizirano besedilo, ekspresivni glasbeni pasaži in glasozvočne fraze, ki ustvarjajo razmerje med minimalizmom in kakofonijo ter kontraste med atmosfero čajnega obreda in živo animacijo materiala. In tako kot Andersen tudi uprizoritev svojega vojaka gledalca izpostavlja elementom zemlje, zraka, vode in ognja, ki pa jih umešča v fotografski atelje – temnico," še dodaja lutkar, ki podpisuje tudi adaptacijo in glasbo predstave.

V tej nastopajo Asja Kahrimanović Babnik, Gašper Malnar, Filip Šebšajević k. g. in Miha Arh. Sodelujejo še Tončica Knez k. g., Klemen Kovačič k. g., Tajda Lipicer k. g., Sara Šoukal k. g. in Helena Šukljan k. g.

Dramaturga sta Jelena Sitar in Benjamin Zajc. Likovna podoba in scenografija sta delo Tomaša Žižka in Neree Cuesta Garcia, soavtor glasbe je Filip Šebšajevič. V uprizoritvi so uporabljeni odlomki iz Andersenovega Stanovitnega kositrnega vojaka, ki je v prevodu Janeza Gradišnika izšel pri založbi Epta (1997).

Ko združijo moči lutkarji in industrijski oblikovalci
Predstava je nastala v sklopu evropskega projekta Puppets and Design ter v koprodukciji z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Lutkovno gledališče Ljubljana je poleg goriškega CTA-ja, češkega Studia Damuza in Evropskega inštituta oblikovanja iz Španije eden od partnerjev evropskega projekta Puppets and Design. Projekt povezuje lutkovne ustvarjalce z industrijskimi oblikovalci, z njim pa želijo vsakodnevnim, povsem običajnim predmetom vdihniti dušo in jim znotraj gledališča objekta dati popolnoma novo pomenskost, predvsem pa umetniški kontekst.