Lutka iz predstave Leteča krava, ki je bila premierno uprizorjena 28. novembra 1974 in jo v Lutkovnem gledališču Maribor štejejo za prvo premiero po profesionalizaciji gledališča. Foto: LGM/Boštjan Lah
Lutka iz predstave Leteča krava, ki je bila premierno uprizorjena 28. novembra 1974 in jo v Lutkovnem gledališču Maribor štejejo za prvo premiero po profesionalizaciji gledališča. Foto: LGM/Boštjan Lah

28. november 1974, ko je bila prvič uprizorjena predstava Leteča krava, tako velja za začetek prve poklicne sezone. Predstavo je režiral in likovno zasnoval Bojan Čebulj (1928–2013), sicer tudi prvi direktor gledališča.

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo kot drugo profesionalno lutkovno gledališče v Sloveniji ustanovljen decembra leta 1973 z združitvijo dveh mariborskih ljubiteljskih lutkovnih gledališč - Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje.

Gledališče je do jeseni 2010 delovalo v prvem nadstropju zgradbe Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, vse do selitve v prenovljeno stavbo minoritskega samostana na Lentu. LGM ima v svojem arhivu okoli 240 lutkovnih predstav, 240. premiera po profesionalizaciji je bila oktobra letos.

Do 3. decembra, ko bo vsa država v znamenju Tega veselega dne kulture, bodo pod streho Lutkovno gledališče Maribor (LGM) uprizorili 12 predstav, ki so to lutkovno gledališko hišo še posebej zaznamovale. Med drugim bodo na ogled Žogica Marogica, Janko in Metka ter Ostržek.

"Ta festival smo zastavili na način, da razpremo pahljačo različnih oblik, ki jih skozi ta desetletja goji LGM. V program smo želeli uvrstiti predstave avtorjev, ki so vsaj v zadnjem desetletju ali dveh največ ustvarjali pri nas," je za Radio Slovenija povedala direktorica LGM-a Katarina Klančnik Kocutar.

Zakaj se gledališče ni odločilo za jubilejno monografijo?
Hišni festival Pol stoletja lutkovne mladosti prinaša tudi spremljevalne dogodke, kot so razstave in predstavitev knjige Zgodbe izpod mize, ki se jo v sodelovanju z mariborsko Založbo Pivec izdali ob svojem polstoletnem jubileju. Ilustrirano knjigo za otroke s priročnikom o zanimivostih iz sveta lutk in njihovi izdelavi avtoric Maše Ogrizek in Darke Erdelji bodo javnosti predstavili 29. novembra v Sodnem stolpu. "To je poklon lutkarstvu na splošno, obenem pa ima tudi uporabno vrednost," je povedala Darka Erdelji.

Sicer se v LGM-u iz ekoloških in praktičnih razlogov niso odločili za izdajo jubilejne monografije, temveč so celotno zgodovino gledališča zbrali na spletni strani, kjer jo lahko tudi sproti dopolnjujejo.

Delavnica lutkovnega mojstra Jezovška
30. novembra
bodo v preddverju LGM-a odprli delavnico mojstra Jezovška, s katero se poklanjajo lutkovnemu mojstru Antonu Jezovšku (1905–1992), ki je v svoji delavnici v Mariboru izdelal številne lutke med drugim tudi za mariborsko lutkovno gledišče. Delavnica mojstra Jezovška bo postala del stalne postavitve Lutkovnega muzeja. Jezovšek je sicer imel delavnico na Slomškovem trgu v Mariboru, po njegovi smrti pa je njegov sin daroval pohištvo, orodje in drugo opremo LGM-a.

Svetlobna instalacija v Minoritski cerkvi
Festival prinaša tudi novo svetlobno instalacijo Gašperja Bohinca z naslovom Fragmenti prostora, ki bo od 28. novembra na ogled v Minoritski cerkvi. Med zadnjimi dogodki ob zaznamovanju jubileja bo tudi odprtje razstave v Trafiki ob Mestnem parku, na kateri bo predstavljeno razvoj logotipov skozi zgodovino tega lutkovnega gledališča.

Razstavo Zverinice v slikah in lutkah so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor. Foto: LGM
Razstavo Zverinice v slikah in lutkah so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor. Foto: LGM

Zverinice tako v slikah kot v lutkah
V razstavišču v kleti Minoritske cerkve je že od oktobra na ogled razstava Zverinice v slikah in lutkah, ki so jo pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM), in prikazuje živali, ujete v umetniška dela in lutke. Poimenovanje se nanaša na njihovo televizijsko uspešnico Zverinice iz Rezije v režiji Tineta Varla in Marjana Cigliča ter v likovni podobi Brede Varl iz 70. let minulega stoletja.

Prav poseben status Žogice Marogice
Na jubilej LGM-a pa že nekaj mesecev opominja prostorska intervencija na oknih gledališča, naslovljena Marogice. Avtorici Manica Musil in Teja Lozar sta jo pripravili z otroki mariborskih šol in vrtcev ter se nanaša na največkrat uprizarjano predstavo LGM-a Žogica Marogica, ki jo je leta 1994 režiral Tine Varl.

LGM sicer ob Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) vse do danes ostaja edino profesionalno lutkovno gledališče v Sloveniji.