Oglas
Plesni poti se je zapisal leta 1927 na Koreografskem inštitutu Rudolfa Labana v Hamburgu, kjer je srečal leto dni mlajšo Mario Luizo Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot 70 let delila življenjsko in umetniško pot. Baletni par je po neločljivem spoju lastne baletne umetnosti poznala vsa Evropa, kar dokazuje tudi umestitev njunega bogatega opusa v gesla vseh svetovnih enciklopedij.
Postavitelja temeljev slovenskega baleta
Sprva sta gojila izrazni ples, kasneje pa sta prešla na klasični balet in s svojimi koreografijami vtisnila izjemen pečat slovenskemu baletu. Po drugi svetovni vojni je plesalcema uspelo postaviti profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanoviti slovensko državno baletno šolo. Pino Mlakar je svojo ljubezen do plesa in odra povezal tudi s pedagoškim delom in 25 let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po vojni pa je bi tudi prvi predsednik Društva baletnih umetnikov Jugoslavije.
Od plesa k besedam
V nemščini sta izdala dve knjigi, ki sta pomemben dokument o 300 letih razvoja evropskega gledališkega plesa. Pino Mlakar je v slovenščini napisal še knjigi Ples kot umetnost in gledališče in Srečne zgodbe bolečina. Za svoje ustvarjanje in prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega baleta sta Pia, ki je umrla leta 2000, in Pino Mlakar tako doma kot v tujini prejela številna priznanja. Pino Mlakar je bil častni meščan Novega mesta in Ljubljane ter trikratni prejemnik Prešernove nagrade.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje