Cohan, ki se je sicer rodil v New Yorku, je na začetku kariere nastopal s plesno skupino Marthe Graham, nato pa se je preselil v London, kjer je poučeval in delal kot koreograf ansambla London Contemporary Dance Theatre.

Cohan je bil šele v zgodnjih dvajsetih, ko se je udeležil plesne ure z Martho Graham, ki danes velja za eno najpomembnejših ameriških plesalk in koreografinj sodobnega plesa. Takrat ga je spreletelo, kot je mnogo let pozneje povedal v nekem intervjuju, da bo ples to, kar bo počel vse življenje.

Slovenska navezava
V London se je preselil leta 1967; postal je prvi umetniški direktor prizorišča The Place, hkrati pa je tesno sodeloval s še enim velikanom britanskega sodobnega plesa, Robinom Howardom. Z obema je sicer v svojem londonskem obdobju sodelovala tudi ikona slovenskega sodobnega plesa Ksenija Hribar.

Cohan in Howard sta spremenila odnos do plesa v Veliki Britaniji. Gledalcem sta predstavila novo plesno gibanje, ki je segalo onkraj tradicionalnih baletnih okvirov. Skupina London Contemporary Dance Theatre se tudi ni omejila zgolj na londonsko občinstvo, temveč je organizirala redne turneje po Veliki Britaniji, da bi se čim več ljudi seznanilo z njihovim delom.

Cohan je prispeval koreografije še za mnoge priznane plesne skupine, kot so Škotski balet in Batsheva Dance Company. Leta 2019 je prejel viteški naziv za prispevek k plesu in koreografiji, aktiven pa je bil še v svojih devetdesetih, skoraj do smrti. Za njegov 90. rojstni dan je Alstonova plesna skupina postavila na oder Cohanovo koreografijo Sigh, pred dvema letoma pa je ustvaril tudi koreografijo Communion za skupino Yorke Dance Project.