"Magdalena Vrhovec Dedovič je s svojim vseživljenjskim delom na področju baletne umetnosti pustila neprecenljiv umetniški pečat, in se z njim za vselej zapisala v bogato zgodovino slovenske baletne umetnosti," so zapisali v Društvu baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Dodali so, da je bila nekdaj izjemno prisotna kot tako rekoč eden od osnovnih temeljev slovenske baletne umetnosti. "S svojo izraznostjo podajanja vlog je globoko zarisala v duše gledalstva in oblikovala temelje slovenske baletne umetnosti," so še dodali.

Leta 1939 rojena Magdalena Vrhovec Dedovič je končala študij klasičnega baleta v Ljubljani pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi, mentorici številni baletnih umetnikov, ki so pomembno oblikovali podobo slovenskega baleta v 70. in 80. letih preteklega stoletja. Željo po dodatnem izpopolnjevanju je uresničevala pri profesorici Lydii Wisiakovi, prvi Slovenki, ki se je med obema vojnama uveljavila na mednarodnih baletnih odrih. Leta 1958 je postala članica ljubljanskega baleta.

Kot je nekoč povedala sama, je imela srečo, ker so vloge prihajale k njej in jo osrečevale. "Kadar vlog ni bilo, se je v svoji nekompromisni želji po umetniškem življenju razgledovala širše," so še zapisali v društvu. Tako je leta 1960 odpotovala v Novi Sad, kjer je dve leti plesala glavne vloge v baletih La Sylphide, Labodje jezero in Giselle. Leta 1964 je sledila pot na Švedsko, kjer je bila kar devet let vodilna balerina v baletnih skupinah v Göetebourgu in v sloviti skupini Birgit Cullberg.

Mit o njenem romantičnem karakterju se je razblinil prav na Švedskem, ko je z izjemnim uspehom oblikovala vlogo Medeje in s tem izpričala svoje izjemne umetniške sposobnosti. Izjemnosti svoje umetniške osebnosti je dokazovala in doživljala tudi v baletih Gospodična Julija in Bela košuta.

Gostovanja so bila glavni del teh baletnih skupin. Kot so zapisali v DBUS-u, je bila "dveletna hčerka Monika skoraj del njene 'prtljage' na gostovanjih po Skandinaviji. Seveda to ni bilo mogoče na gostovanjih po Evropi, ki so segala vse do južne Italije. Devet let je trajala njena avantura v švedskem svetu baleta, tudi v skupnosti s soprogom Vlastom Dedovičem, kjer je prejela nagrado Lions Cluba za vlogo Giselle in nagrado tamkajšnje kritike."

Njena podpora možu Vlastu Dedoviču (1934–2013) velja za nedvomno izjemno pomemben prispevek slovenski baletni umetnosti. Dedovič je s svojim koreografskim prispevkom izoblikoval številne izjemne in unikatne koreografske umetnine, katerih večji del je posnela Televizija Slovenije in predstavljajo pomemben del zakladnice slovenske baletne umetnosti.

Dolga je vrsta osebnosti, ki jih je v različnih baletnih ansamblih izoblikovala Magdalena Vrhovec Dedovič: Ženska v Povratnikih in La valsu ter Rosalinda v Rosalindi Ronalda Hynda, Gospodična Julija v istoimenskem baletu Birgit Cullberg, Jela v Vragu na vasi Pina in Pie Mlakar, Esmeralda, Frigija v Spartaku, Dekle v Čudežnem mandarinu, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Ofelija v Hamletu in mnoge druge.

Svoje pedagoško delo z mladimi plesalci je začela že med svojo aktivno plesno kariero in ga nadaljevala tudi po sklepu svoje plesne kariere. Vrsto let je poučevala na Srednji baletni šoli tedanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, kjer je vzgojila številne baletne plesalce, ki so se nato priključili ljubljanskemu baletnemu ansamblu.

Magdalena Vrhovec Dedovič je leta 1975 prejela Župančičevo nagrado za vlogi v Povratnikih in La valsu. Leta 2015 je prejela najvišje stanovsko priznanje s področja baletne umetnosti, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.