Živali se oborožijo do zob. Foto: Sandra Požun
Živali se oborožijo do zob. Foto: Sandra Požun
Živalska farma
Prašiči prelomijo svečano zaobljubo. Foto: Sandra Požun
Živalska farma
George Orwell je v Živalsko farmo vnesel spoznanja, do katerih je prišel ob natančnem preučevanju človeške narave. Foto: Sandra Požun

Eno najbolj znanih del britanskega pisatelja Georgea Orwella Živalska farma je v dramski jezik prevedel Damir Zlatar Frey, ki je tudi režiser, koreograf, kustomograf in scenograf predstave. Pri dramatizaciji pa je Zlatarju Freyu na pomoč priskočil še Gašper Malej. V prašiče pa so se prelevili Peter Boštjančič, Alenka Cilenšek, Dora Fišter, Davor Herga, Justin Jauk, Ivica Knez, Viktor Meglič, Mateja Pucko, Mojca Simonič, Nataša Sirk, Ana Sivec, Irena Varga, Elvis Berljak, Santini Bogatin, Brina Klampfer, Alen Pučnik, Polonca Rajšp in Tadej Šilec.

Z besedo proti zablodam politikov
Živalska farma je ena najbolj edinstvenih političnih satir. Orwellov roman je obračun z zmotnimi predpostavkami socializma, ki naj bi postal najbolj demokratičen režim na svetu, sprevrgel pa se je v diktaturo. Roman je pravzaprav tragedija, saj nas uči, da je človek za uspeh pripravljen narediti skoraj vse; tudi ubijati. Celo nekdanji največji mirovniki se hitro preobrazijo v krute morilce, tudi če so še pred nekaj trenutki razglašali svojo predanost miroljubju.

To žalostno resnico o ljudeh je George Orwell prikazal s preobrazbo prašičev. Prašiči oblast na farmi prevzamejo z uporom proti krutemu kmetu (ta je seveda človek). Živali zaprisežejo, da bodo živele v bratstvu in se skupinsko odločale o vsem. Iluzija. Kaj kmalu si vedno večjo moč začne pridobivati prašič Napoleon, ki začne kmalu zatirati vse druge živali. V nadaljevanju pa ...

Kdaj nas bo izučilo?
George Orwell je v romanu zapisal resnico, da se človek, čeprav je najinteligentnejše bitje, pravzaprav prav ničesar zares ne nauči. Vse izkušnje političnih tragedij in krvavih vojn ga ne "spravijo k pameti". Vedno znova se zapleta v nesmiselne boje za majhne koščke zemlje.

Vsi uspehi Damirja Zlatarja Freya
Damir Zlatar Frey se z Živalsko farmo v Maribor vrača po šestih letih. Zadnjo postavitev v mariborski drami je pripravil leta 1999, ko je na oder postavil dramo Filio ni doma po motivih romana Berte Bojetu.

Delo v gledališču je Damirju Zlatarju Freyu prineslo že vrsto priznanj. Za uprizoritve Dogodek v mestu Gogi, Žabe in Lepa Vida je prejel Borštnikove nagrade, med drugim pa je dobil tudi Župančičevo nagrado mesta Ljubljane, nagrado Hrvatskog glumišta za režijo in Marulićevo nagrado za uprizoritev drame Božanska glad/Okus po moškem. Od leta 2000 Damir Zlatar Frey deluje tudi kot ustanovitelj in umetniški vodja vsakoletnega mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu.