Uprizoritev pravljice tega velikega svetovnega pravljičarja je na oder postavila režiserka Špela Stres, ki je delo tudi dramatizirala. V pravljici Pastirica in dimnikar je pisatelj tako kot v večini svojih pravljic pravo ljubezen prikazal kot silo, ki lahko premaga tudi največje prepreke. Od nekaterih drugih Andersenovih pravljic, ki so bolj pesimistične, pa ima Pastirica in dimnikar kjub zlu, ki teži k uničenju ljubezni, srečen konec.

Pravljične like upodabljajo Vesna Slapar (pastirica), Branko Jordan (dimnikar), Pavel Rakovec (stari Kitajec), Igor Štamulak (hudiček) ter Bojana Fornazarič, Ciril Roblek in Robert Kavčič (karte). Za scenografijo je poskrbela Vasilije Fišer, kostumi so delo
Jelene Prokovič, v vlogi dramaturginje pa se predstavlja Marinka Poštrak.

Andersenov pravljični svet
Pravljice danskega pravljičarja so tako razširjene po vsem svetu, da je bilo v več jezikov prevedeno le Sveto pismo. Sicer pa avtorja 212 pravljic litarrni krogi dolgo niso priznali. Njegove pravljice so prav zaradi tega polne socialnega čuta, sočutja do izkoriščanih in trpečih, dobrega razumevanja človeške duševnosti in seveda nepogrešljive domišljije.

Andersen se je rodil leta 1805 in umrl 1875, v književnost pa se ni zapisal le z pisanjem pravljic, ampak se je posvečal tudi drugim zverstem. Izdal je osem pesniških zbirk, petdeset iger, šest romanov, triindvajset potopisov, tri knjige dnevniških zapisov (Pravljica mojega življenja) in pisma, ki jih je mogoče prebrati v obsežnih izdajah.

Sveže režisersko ime
Špela Stres, ki je pred nedavnim diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je že med študijem napisala dramsko besedilo Šotor v parku. Sodelovala je pri uprizoritvi Brechtove Malomeščanske svatbe, kjer se je preizkusila v vlogi asistentke režije. Stresova je za najnovejšo uprizoritev napisala songe in se predstavila tudi kot koreografinja. Songe je uglasbil Igor Leonardi.