Premiera predstave je bila v petek v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD), ponovitvi sta na sporedu drevi in v ponedeljek ob 20. uri. Drugi ponovitvi bo sledil še pogovor, na katerem bodo sodelovali Blaž Lukan, Tomaž Toporišič, Jana Pavlič, Marijan Rupert ter drugi soustvarjalci Gledališča Muzeum, ki letos zaznamuje 30 let delovanja, in publikacije, ki bo glede na napoved izšla spomladi 2025.

Tema trilogije Alegorije so prav alegorije – prizma časa v okviru ikonografskih smeri, ki jih tkejo poezija, literatura in likovna umetnosti. Najnovejša predstava proučuje razmerja med zunanjo podobo pojavov in kozmoloških kompozicij, ki temeljijo na principu naravnih prvin (veter, reke, meseci, zodiak), ter matematično sistematičnostjo koledarjev in enciklopedij.

Svet odrskih pomanjšav in fantazijskih povečav
Hortus Conclusus se tako potaplja v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo. Razmerja med mikro- in makroprostori v smislu fizičnih ali miselnih entitet bodo kreirala svojevrstno vizualno pisavo, vpeto v gledališki svet odrskih pomanjšav in fantazijskih, vegetativnih povečav, so zapisali v CD.

V predstavi nastopajo Luka Ostrež, Jerca Rožnik Novak, Mateja Železnik in Petra Govc, Sanja Nešković Peršin, Branko Potočan in Mateja Rebolj. Sodelavka za dramaturgijo je Jana Pavlič, scenografijo pa podpisujejo Vlatka Ljubanović, Dana Čuk, Valentin Dowhyj, Juna Drobnič, Maša Ferjančič in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Za zvočno podobo je poskrbel Gal Škrjanec Skaberne, za kostumografijo pa Ana Kolenc in Barbara Novakovič.

Življenje trilogije med letoma 2022 in 2025
Leta 2022 je kot prva enota trilogije Alegorije zaživela plesna predstava Alegorije mesecev – atributi, ki je temeljila na motivih mesečnih ciklov z atributi, ki zajemajo življenje narave (flora) v kontekstu napetosti med opravili ter čutnimi in čustvenimi impulzi, ki jih poraja življenje.

Leto pozneje je sledila druga enota trilogije z naslovom Alegorije, fragmenti. Avtorska predstava je imela poudarek na sodobnih plesnih postopkih skozi specifike naravnih in delovnih ritmov, ritmov astralnih sil (Ovidij, Verij, Flak ...). Ta t. i. trojna podoba mesecev je bila obravnavana v razmerjih žanrskih upodobitev iz zgodovine ciklov v sklopu literarnih in likovnih paradigem od antike do renesanse.

Trilogija se bo sklenila prihodnje leto s predstavo Darovanja. Projekt se bo nanašal na liturgijo slavja in temo sijajne podobe mesecev ter drugih naravnih personifikacij, ki so jih označevala praznovanja in obredja, so sporočili z Muzeuma.

Aktualna predstava je nastala v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo, Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi), Kulturnim društvom Qulenium in Vetrinjskim dvorom, ki deluje pod okriljem Narodnega doma Maribor.

Prelomnica v ljubljanskem uprizoritvenem prostoru
Gledališče Muzeum je kot svojo prvo predstavo leta 1994 na oder postavilo Črička v pesti, ki so jo izvedli v nekdanjih prostorih studia Viba Film Studia v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Šlo je za predstavo, ki je za ljubljanski uprizoritveni prostor pomenila prelomnico. Sicer je program zavoda Muzeum zasnovan kot serija platform, trilogij, ki se skozi večletno obdobje vsebinsko dopolnjujejo.