Po duetu Forma interrogativa izpred dveh desetletij je Preludiji in fuge njuna druga skupna predstava. Nastala je kot dialog med dvema zrelima plesalkama in koreografinjama, njuno performativno in osebno zgodovino ter glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Za dramaturgijo je poskrbela Pia Brezavšček, za glasbeno analizo pa Sašo Vollmaier.

Izbor sedmih Bachovih preludijev in fug
Sedmerica izbranih preludijev in fug iz zbirke Dobro uglašeni klavir ustvarja strukturo za raziskovanje emotivnih dimenzij, zgrajenih skozi ritem, harmonijo, arhitekturo teles, kontrapunkt. "Kompozicije v Bachovi zbirki so postavljene v parih preludijev in fug. Ti pari tako v glasbi kot tudi v odrski zasnovi predstave kot duetu dveh enakovrednih avtoric niso namenjeni unificiranju. Plesne strukture v predstavi izvirajo iz ideje kontrapunktičnosti, vendar ne sledijo vedno in neposredno glasbenim strukturam Bacha. Gibalni in performativni jezik je grajen na principu polifonije in kontrapunkta, katerega dialoški partner sta tako glasba kot tišina, prisotnost Drugega in čas," so zapisali pri Zavod Bunker.

Razmerje med preludijem in fugo
Vidik performativnega časa sovpada s konceptom časa, ki je vpisan tudi v skladbe Johanna Sebastiana Bacha. Medtem ko je preludij uvod in razprtje nove teme, je fuga razvoj, nadgradnja in polifonija, ki je hkrati tudi razvoj teme iz preludija. Tako se ti dve glasbeni formi medsebojno dopolnjujeta, a sta lahko tudi metaforični preslikavi zgodovinskega ali življenjskega ciklusa.

"Vsako telo, še posebej naglašeno pa žensko telo, je prostor, kjer se spopadajo in prepletajo osebne izkušnje, kultura, družba, kolektivni in zasebni spomin. Sopostavitev dveh plesalk v dveh starostnih obdobjih tematsko naslavlja vprašanje telesa, zaznamovanega s časom. Življenjski motivi se skozi tok časa in vsakokratno singularnost razvijajo, nadgrajujejo, a vsa telesa nazadnje preigravajo iste teme," še piše v napovedi.

Mateja Rebolj (1950) je po končani ljubljanski baletni šoli študij nadaljevala na šoli za balet in sodobni ples Marie Rambert v Londonu. Do leta 1996 je bila solistka baleta SNG-ja Opera in balet Ljubljana, kjer je ustvarila številne nosilne vloge, med drugim tudi v predstavah Giselle, Labodje jezero, Romeo in Julija ter Hrestač. Poleg sodelovanj z več slovenskim koreografi in vizualnimi umetniki ima za sabo tudi redna sodelovanja z gledališkimi režiserji Draganom Živadinovim, Matjažem Bergerjem in Barbaro Novaković. Za svoje delo je prejela več lovorik, med drugim zlato ptico, Župančičevo nagrado in Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Poljska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter (1977) od leta 2002 živi in ustvarja v Sloveniji. Je diplomantka Državne baletne šole v Gdansku in akademije P.A.R.T.S. (Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju. V produkciji nevladnih organizacij ali v okviru javnih zavodov in plesnih skupin je ustvarila več kot 15 avtorskih solo in skupinskih projektov, ki so bili uprizorjeni tudi v tujini. Kot koreografinja deluje v gledališču, operi in na filmu, kot pedagoginja in mentorica pa je poučevala v Sloveniji in tujini. Je pobudnica in umetniški vodja VIBRE Mednarodnih delavnic in festivala sodobnega plesa v Ljubljani ter ustanoviteljica Zavoda Mirabelka.

Predstava, ki je nastala v produkciji Zavoda Mirabelka s partnerjema Zavodom Bunker in Zavodom Maska, bo odrsko premiero doživela drevi ob 20. uri v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana.