V tamkajšnjem dijaškem domu bi morali namestiti šest mladoletnih prosilcev za azil, a se to po burnem odzivu staršev, občine, krajevne skupnosti in nekaterih profesorjev bližnje gimnazije ni zgodilo.

O razdiralni politiki in strahu
Režiser je na nedavni novinarski konferenci pojasnil, da predstava, ki v naslovu nosi število šest, zastopa šest mladoletnikov brez spremstva odraslih, hkrati pa govori o razdiralni politiki in strahu, ki se je podpihoval v času begunske krize in je vrhunec dosegel prav v Kranju.

Veliko vsebine je izmišljene
Divjak je tudi opozoril, da predstava sicer gradi na resničnem ozadju, a je kljub temu veliko vsebine izmišljene. Loteva pa se tudi vprašanja, do kod je človek pripravljen slediti svojim prepričanjem in kdaj se podredi pritisku okolice.

Avtor projekta je zgodbo želel obuditi, ker ima občutek, da se današnja družba vse bolj radikalizira v desno smer in da nekatere stvari, ki so še nekoč naletele na neodobravanje in splošno nestrinjanje, postajajo del vsakdanjika. "Zgodba je zanimiva, ker je po eni strani zelo preprosta, po drugi pa precej kompleksna," je poudaril in dodal, da raziskovalno-dokumentarna predstava prikazuje, kako lahko postavljanje bodeče žice, organizacija različnih protestov, kot je bil protest v Šenčurju, podobe v medijih in politični govori privedejo do tega, da se ljudje ustrašijo šestih mladoletnih begunskih otrok.

Ozadje predstave je znano
Oblasti so v času begunske krize iskale primerne namestitve za mladoletne prebežnike brez spremstva odraslih. Ena izmed možnosti je bil Dijaški in študentski dom Kranj. Nastanjeni bi bili v stavbi, kjer dijakov ni, v tretjem nadstropju študentskega doma. Ravnateljica je sklicala sestanek, starši dijakov so bili do namere odklonilni - med drugim so grozili z izpisom otrok iz doma. V znak nestrinjanja so se pridružili s podpisi tudi nekateri profesorji Gimnazije Franceta Prešerna.

"Določeni predsodki, strahovi in mali fašizmi so v vseh nas. Neko okolje, ki je bolj ali manj odprto, jih lahko duši ali podžiga," je povedala igralka Katarina Stegnar. V predstavi poleg nje igrajo še Iztok Drabik Jug, ki je poskrbel tudi za zvok, Alja Kapun, Vito Weis in Gregor Zorc. Temo je pomagala raziskati Maja Ava Žiberna. Video je oblikoval Domen Martinčič, svetlobo pa David Orešič. Svetovalka za kostumografijo je bila Slavica Janošević, svetovalka za jezik Mateja Dermelj, vodja predstave je Mato Marinček in producentka Tina Dobnik.