"Tjaša Ferme nas spodbuja, da opustimo svojo pasivnost, omejimo ekscese UI in ustvarimo družbo, ki si jo želimo, namesto da bi se podredili neki mračni tehnoprihodnosti, za katero domnevamo, da je neizogibna," je mogoče prebrati v New York Timesu. V kritiki revije Frequent Business Traveler piše, da je to predstava z izjemnim vpogledom, ki je na trenutke briljantna.

Tjaša Ferme je tako avtorica kot režiserka predstave Bioadaptet v seriji, ki se je začela na začetku septembra ter se osredotoča na vprašanja umetne inteligence. Predstava je potekala v obliki raziskovalnega dokumentarnega filma, v katerem so igralci upodabljali navadne ljudi in znanstvenike. Hkrati so bili v ozadju prikazovani prizori špekulativne prihodnosti umetne inteligence z vsemi koristnimi in slabostmi, ki bi jih ta lahko prinesla.

Intenzivna, absurdna in komična
Kot podlaga za predstavo so služila dela Singular: Possible Futures of the Singularity Jamesa Yuja, Affinity Alexis Roblan ter Coded Bias, Future Couples, Part 1 and 2 in Trial of GPT-3 Tjaše Ferme. V njej so nastopili Halima Henderson, Nasay Ano (tudi asistent režije), Melody Munitz, Arianne Banda in Thammie Quach.

Kot je Tjaša Ferme povedala za hollywoodski medij Soapbox, se je pot z Bioadaptedom začela "po pregledu zapisa panela festivala Science in Theater, ki je govoril o biomedijih in delu Heidi Boisvert. Obožujem absurd in metagledališče, zato me je to takoj navdušilo. Začela sem iskati manjkajoče koščke. Ko smo našli dramo Singular Jamesa Yuja, sem začela ustvarjati scenarij z drugimi prepisi, tako da je bil to dokumentarni film raziskovalnega gledališča z uprizoritvami znanstvenikov in resničnih ljudi."

"Ko je izšel ChatGPT in požel veliko medijsko pozornost, smo vedeli, da gremo v pravo smer, saj smo do takrat že nekaj časa delali z GPT-3. Delali smo tudi z možganskimi skenerji, slušalkami EEG in raziskovali različne aplikacije BCI (angl. brain computer interface) za vplivanje na gibanje igralcev s podatki o možganih," je še dodala. Ob tem je razložila, da je to intenzivna, tako rekoč meta, absurdna in komična predstava.

Aktualna zgodba o tem, kako UI ogroža umetniške poklice
"Trenutno je v ospredju zgodba o tem, kako UI ogroža umetniške poklice. Glavni umetniški sindikati stavkajo. Dodali smo prizor igralca, ki gre na avdicijo in mu je umetna inteligenca ukradla podobo. Gledalci so lahko to umetno inteligenco v obliki avatarja zaslišali in ji sodili," je dejala. "Izdelali smo avatarja po meri, da se bo to lahko dogajalo v realnem času. Ustvarili smo možgansko-računalniški vmesnik (BCI) s pomočjo slušalk EEG. Njegovi podatki se pošiljajo v haptični jopič, ki igralcu pošilja haptične vzorce vibracij na katere se odziva z gibanjem," je še povedala za Soapbox.

Tjaša Ferme je študirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), smer Dramska igra in umetniška beseda, že več kot desetletje pa živi in ustvarja v New Yorku. Je ustanovna umetniška direktorica tamkajšnjega gledališča Transforma. V svojem delu se posveča ustvarjanju interaktivnih gledaliških doživetij na stičišču znanosti, zavesti in rituala. Med drugim se podpisuje pod projekt The Female Role Model Project, v katerem je združila interaktivno gledališče in nevroznanost.

Je tudi avtorica kratkega filma Ophelia's Flip, ki so ga leta 2012 predvajali na filmskem festivalu v Cannesu, odrske farse Cocktales - Confessions of a Nymphomaniac ter interaktivnih samostojnih predstav Wild Child in the City in My Marlene. Stranska vloga v filmu Moje male ljubice iz leta 2006 ji je prinesla nagrado vesna, je tudi prejemnica nagrade Stane Sever za klasični oder.

Tjaša Ferme je pred dvema letoma v newyorškem gledališču The Cell ustanovila festival Science in Theatre (Znanost v gledališču), ki združuje gledališčnike z znanstveniki in gledališča z novimi tehnologijami. O festivalu sta poročala tako revija Forbes kot American Theatre Magazine.