Ta je namenjena razvijanju in predstavljanju sodobnih slovenskih besedil v formatu bralnih uprizoritev.

Osredotoča se na najmlajšo generacijo profesionalnih dramatičark in dramatikov, njihova mentorica pa je Simona Hamer. Presenetljivo je tam nastalo tudi nocojšnje, povsem radijsko besedilo. O njem je avtorica Evelin Bizjak povedala: "Besedilo Pod oblakom jezero je nastalo kot delno avtobiografska impresija življenjskih trenutkov, ki prek situacij, kot so prva spolnost, prva izkušnja z drogo in soočenje s starši, razgrinjajo kaotičnost notranjega sveta odraščajočega dekleta. Fragmentirano strukturo prizorov povezuje rdeča nit 'pridnosti', saj se junakinja medtem, ko poskuša osmisliti sebe, ves čas bojuje s ponotranjenimi pričakovanji družbe in staršev. Hkrati pa vse tisto silovito v njej, česar ne razume, ostaja brez epiloga. Liku sledimo po poti poskusa osmislitve sebe znotraj sveta vse do trenutka spoznanja, ko se vse te zahteve uspejo izluščiti v razosebljen seznam pravil. Med pisanjem sem raziskovala izkušnjo sodobnega atomiziranega življenja, v katerem zaradi krhkih medosebnih odnosov ni zanesljivih referenčnih točk, zato mora posameznik smisel in odvode poiskati sam, ta iskanja pa včasih pripeljejo do samodestruktivnih rešitev. Slika sodobnega človeka, ki je po eni strani popolnoma razsrediščen, po drugi pa pretirano osredotočen nase in na iskanje svojega jedra."

Režiserka igre Maša Pelko je že ustvarila svoj radijski prvenec, Žrtve radia bum bum, ki je nastal kot študijska produkcija na AGRFT in je avtorska adaptacija kultnega dramskega besedila Žrtve mode bum bum Dušana Jovanovića iz leta 1975. Zanjo je lani prejela drugo nagrado na festivalu UK International Radio Drama Festival v Angliji. Poleg tega je bila pred dvema letoma nagrajena za besedilo Kraljevi otroci kot mlada dramatičarka na Tednu slovenske drame v Kranju. Kot predstavnico mlajše generacije jo je besedilo Pod oblakom jezero neposredno nagovorilo.

"Pod oblakom jezero je besedilo, ki s svojo fragmentarnostjo in vsebinsko zavezanostjo toku zavesti že v strukturi, še natančneje pa narativi, zahteva izjemno natančno ritmično obdelavo. Prav to je bilo tisto, kar me je k besedilu ob predlogu Vilme Štritof najbolj pritegnilo, saj radijska forma narekuje zelo specifičen način pripovedovanja, ki ga Evelin Bizjak v tem besedilu še dodatno zaplete: za prezentno ponazoritev protagonistkinega odraščanja in spreminjanja v na videz monološko strukturo vpelje njen miselni tok, dejanske dialoške sekvence ter glas sveta in ljudi, ob katerih biva. To je zahtevalo posebno zvočno sliko, ki jo je genialno ustvarila in oblikovala Mateja Starič, s katero sva že od začetka skupaj ustvarjali glasovni koncept igre. Mislim, da je bila naša želja, skupaj z igralci Tino Vrbnjak, Nino Ivanišin, Ivo Babić ter Klemnom Janežičem, ustvariti radijsko igro, ki bi v zvočnosti skušala slediti temu, kar v pisani besedi narekuje avtorica in kar se morda preveč enostavno imenujemo odraščanje. Nagovarjali in iskali smo stalno spreminjanje, negotovost, kaos, napake in bolečine, ki pa se srečujejo z občutjem brezglave sreče – in ta boj znotraj posameznice nas je zanimal tudi v strukturiranju zvočne slike, ritma in igralske ter režijske interpretacije," je o ustvarjanju igre povedala Maša Pelko. Kot tonski mojster je bil del ekipe še Urban Gruden.

Premiera igre bo nocoj ob 22.05 na programu Ars, po njenem predvajanju pa boste lahko prisluhnili pogovoru dramaturginje Vilme Štritof s koterapevtko in svetovalko za družinske odnose Leonido Mrgole o izzivih in stiskah odraščanja.