Avtor besedila Andrej Rozman Roza je dogajanje klasične pravljice Pepelka prestavil v sodobno okolje in čas. Prepelka, kot ji je zdaj ime, se skozi izzive dokoplje do življenjskega spoznanja, medtem ko njeni zlobni in sebični polsestri Mozartinka in Presleyana sanjarita o fiktivnih princih. V zgodbi je želel predstaviti kombinacijo groznega in zabavnega.

Je princ še vedno sinonim za srečen konec?
Preoblikoval je dva elementa Pepelkine zgodbe. Kot so zapisali v SMG-ju, sta sporni vlogi njenega očeta, ki dekle prepusti psihičnemu in fizičnemu mučenju svoje žene in njenih hčerk, ter princa, ki naj bi bil "glavni zadetek na socialni loteriji".

Režiser Vito Taufer je poudaril prikazan "kulturni produkt vladajočega in privilegiranega razreda" v predstavi. Po njegovih besedah ima družina o sebi "blazno lepo sliko", hkrati pa izkoriščajo in maltretirajo Prepelko kot v prvotni zgodbi. Dodal je, da predstava postavlja gledalca pred dilemo, kaj je dobro in zlo. Kot pomemben element je poudaril "stičišče in križišče večine problemov civilizacije, kulture, in vrednot".

V Prepelki gre po Tauferjevih besedah za isti model, strukturo in vloge antologijskih figur. Rozman Roza se ni oddaljil od starih pravljičnih modelov, hkrati pa je povedal sodobno zgodbo o begunki v privilegiranem svetu.

Aleksander Pešut - Schatzi je glasbeni del predstave opisal kot džezovski ansambel. Scenografinja je Barbara Stupica, kostumograf Alan Hranitelj, koreografinja Natalija Manoljović Varga, za svetlobo skrbi Andrej Hajdinjak.

V predstavi igrajo tudi Mojca Partljič kot mačeha, Romana Šalehar in Maruša Oblak kot polsestri in Dario Varga kot Prepelkin oče. V igralski zasedbi so še Matej Zemljič, Ivan Godnič in Ivan Rupnik.

Ponovitvi bosta v soboto in nedeljo.