Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka, ter Mirjam Drnovšček, direktorica PGK, tudi v sezoni 2016/2017 nadaljujeta s prepoznavno usmeritvijo kranjskega gledališča. Foto: Tania Mendillo Foto:
Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka, ter Mirjam Drnovšček, direktorica PGK, tudi v sezoni 2016/2017 nadaljujeta s prepoznavno usmeritvijo kranjskega gledališča. Foto: Tania Mendillo Foto:
false
Med petimi premierami sezone 2016/2017 bodo štiri koprodukcije. Zaradi zahtevnosti produkcij bo kranjsko gledališče sodelovalo s SNG-jem Nova Gorica, SLG-jem Celje, ŠKUC gledališčem Ljubljana in Mestnim gledališčem Ptuj. Foto: Boris B. Voglar
false
Mirjam Drnovšček: "...verjamem v gledališče, verjamem, da moramo v časih, ko politika pod diktatom kapitala zmanjšuje sredstva za vse tisto, kar človeka uči gledati s svojimi očmi in razmišljati s svojo glavo, še toliko bolj zavzeto odpirati prostor diskurza..." Foto: Tania Mendillo
false
Marinka Poštrak: "Živimo v kritičnem in kriznem času, zato se nam zdi nujno, da uprizarjamo za današnji časrelevantne teme in dramska besedila, predvsem pa, da smo senzibilni in kritični do vsega, karnas obdaja. Kajti prav umetnost – in še posebej gledališče – ima možnost in dolžnost, daopozarja na družbene anomalije, širi obzorja duha in ruši meje v naših glavah, med nami inokoli nas." Foto: Tania Mendillo


Kot je na novinarski konferenci v Kranju povedala vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, bodo uprizorili za današnji čas relevantne teme in dramska besedila. Gledališče ima namreč možnost in dolžnost, da opozarja na družbene anomalije, širi obzorja duha in ruši meje v naših glavah, med nami in okoli nas.
Hkrati bodo porušili meje med slovenskimi gledališči, saj bo tokratna sezona v znamenju koprodukcij. Zaradi zahtevnosti produkcij bo kranjsko gledališče sodelovalo s SNG-jem Nova Gorica, SLG-jem Celje, ŠKUC gledališčem Ljubljana in Mestnim gledališčem Ptuj. Le tako bo ob omejenih finančnih sredstvih lahko uresničilo začrtan program.
Lov na dediščino in virtualna pedofilija
Novo sezono bo v Kranju 17. septembra odprla komedija o lovu na dediščino Branislava Nušića Žalujoči ostali v koprodukciji s celjskim gledališčem in v sodelovanju s srbskim režiserjem Igorjem Vukom Torbico. S predstavo bodo izrisali v komedijsko formo odet kritičen prikaz slovenske družbe in družine.
Kranjski gledališčniki skupaj z novogoriškimi že študirajo tudi Podsvet avtorice Jennifer Haley, ki izpostavlja eno najbolj žgočih težav sodobne civilizacije, pedofilijo v virtualnem svetu. Podsvet, ki ga režira Dušan Jovanović, je hkrati psihološka srhljivka o temnih plateh človekove narave in klasična kriminalka o podzemlju virtualnega sveta.
Nemoč ob grožnji nacizma in v brezizhodnosti današnjega sveta
V koprodukciji s ŠKUC gledališčem bo pod režisersko taktirko Alena Jelena slovensko praizvedbo dočakala intimna drama o jezi, obupu in nemoči ob grožnji nacizma Helverjeva noč poljskega pisatelja Ingmarja Villqista. Za uprizoritev sta se gledališči odločili, ker je tematika zaradi porajajoče se grožnje nacizma in sovražnosti do drugačnih ponovno aktualna.
Kranjsko gledališče bo uprizorilo tudi nadrealistično in tragikomično igro o brezizhodnosti današnje mlade generacije Dol sodobnega italijanskega avtorja Spira Scimoneja. Družbenokritično besedilo, ki ga bo na oder postavil Marko Sosič, je krik proti gnilobi družbe in proti odnosom, ki ponižujejo človekovo dostojanstvo in svobodo.
Za zaključek sezone bodo kranjski gledališčniki v sodelovanju s ptujskimi uprizorili še Stenico Vladmirja Vladimiroviča Majakovskega. Gre za satirično-groteskno komedijo na račun malomeščanstva in birokracije, režiral pa jo bo večkrat nagrajeni režiser Jernej Lorenci.
Prostor družbene kritike, prostor duha in emocij
Kot pojasnjuje Poštrakova, bo rdeča nit vseh predstav zloraba v različnih oblikah, od politične in družbene do spolne zlorabe. Ob tem je poudarila, da se kranjsko gledališče loteva tekstov, ki so v tem trenutku najprovokativnejši. Tako Prešernovo gledališče ob prepoznavni družbenokritični drži in razbijanju tabujev sledi tudi sodobni evropski odrski produkciji.
Direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček je poudarila, da kljub finančnim stiskam gledališče ne bo podleglo komercializaciji. "Gledališče mora ostati prostor družbene kritike, prostor duha, ki se ga vedno bolj izrinja z vseh področij javnega življenja, in prostor emocij, ki se ga tudi vedno bolj potiska v ozadje," se strinjata snovalki kranjskega repertoarja.