odajanja sodb o njihovih telesih.

"Ne izgovarjaj se, da je lepota prirojena in da ne moreš nič za to, če nisi kot filmske zvezde. Tega od tebe tudi nihče ne zahteva. Ne izgovarjaj se, da si s službo, gospodinjstvom in materinstvom več kot prezaposlena: če veš, kako in kaj, porabiš za nego zunanjosti dnevno nekaj minut, ki si jih gotovo rada pritrgaš in ki se ti bogato obrestujejo že v prijetni zavesti, da si kljub vsem naporom, ki jih zahteva sodobno življenje od ženske, videti negovana in – veliko mlajša kot v resnici. In življenje ti nenadoma postane nekam lažje!"

Odlomek iz knjižice z naslovom Kako ostanem lepa in mladostna avtorice Nade Novak je namenjen sodobni ženski leta 1953. Danes se tej retoriki in prostodušnim nasvetom lahko le iskreno nasmejimo, vendar pa ponatis knjižice v letu 2012 nagovarja k premisleku o položaju ženske v sodobni družbi.

Teatralni pogovorni šov Kako ostanem lepa in svobodna raziskuje odnos družbe do tega vprašanja skozi različna obdobja in razpre razmislek o uprizarjanju ženskosti kot konstrukta, spletenega iz vsakokratnih pričakovanj okolja. Med odzive na ta pričakovanja spadajo tudi ženska gibanja od klasičnega začetnega feminizma pa vse do danes, prizadevanje za odpiranje javnega prostora ženskam, boj za volilno pravico in za pravico do splava ter nadzora nad lastnim telesom, v zadnjem času pa tudi podiranje strogih mej in odpiranje prostora za različne spolne identitete.

V humorni formi "teatralnega pogovornega šova" uprizoritev parodira elemente televizijskih pogovornih oddaj. Protagonistka tega enkratnega pogovornega šova je voditeljica, ki se odloči in dokončno osvobodi omejitev tako družbe kot njenih nadrejenih ter nam predstavi svoj pogled na svet. Njen teatralni šov postane pogovorna oddaja, kot si jo je od nekdaj želela, ne vemo pa, ali se bo tako tudi končala.

V omenjenem šovu nastopata igralki Tina Vrbnjak in Maja Sever, avtorsko ekipo - spontano nastalega začasnega kolektiva se je prijel naziv KOLS - pa sestavljajo še Eva Kraševec, Milan Marković Matthis, Deja Crnović, Mija Špiler, Deja Vrbnjak, Laren Polič Zdravič in Adriana Furlan.

Pred premiero, ki je bila v soboto, 5. novembra, v Klubu Cankarjevega doma, so "kolsovci" za MMC odgovorili na nekaj vprašanj.

Kakšna je vrednost knjižice Kako ostanem lepa in mladostna v današnjem času, jo je mogoče brati z vso resnostjo?
Knjižica je danes predvsem dokument nekega časa, za katerega smo morda mislili, da je že za nami, a se ideje vedno znova vračajo, le morda v nekoliko spremenjeni obliki. Če je avtorica Nada Novak ženskam naravnost povedala, da v resnici nimajo pravih izgovorov, da ob službi in skrbi za dom ne bi skrbele še zase, to danes na različne načine še vedno počnejo mediji in družba, na primer življenjskostilne revije, blogerke s popolnimi telesi po treh porodih, plastični kirurgi in tako naprej. Pritisk na ženske, da so lahko in zatorej morajo biti vse, ostaja, spreminjajo pa se lepotni trendi in načini, kako jih doseči. Danes se podbradka ne lotimo s posebnimi vajami, ampak z dragimi lepotnimi posegi.

Koga nagovarja predstava Kako ostanem lepa in svobodna?

Predstave smo se sicer sprva resda lotili s precejšnjo mero ironije do nasvetov in prepričanj nekaterih velikih mislecev, za katere smo vsi skupaj morda že pomislili, da so zastareli in nerelevantni. A se je med nastajanjem predstave vrnilo kar nekaj duhov iz preteklosti, zaradi katerih je predstava morala zavzeti še ostrejšo pozicijo do preteklosti in sedanjosti. Nagovarja tako tiste, ki mislijo, da je feminizem že zmagal ali da je opozarjanje na pozicijo ženske v družbi odveč, kot tudi tiste, ki mislijo, da je delitev prebivalstva na dva pola edini naravni način urejanja sveta. V predstavi ne ponujamo odgovorov ali sodb, le prikazujemo, kje smo bili in kje smo danes. Epilog pa je naloga občinstva.

Veseli smo tudi, da so potencial uprizoritve in aktualnost tematike poleg Cankarjevega doma prepoznali tudi v Mestnem gledališču Ptuj in SNG Drama Ljubljana - možnosti za njen ogled bo torej veliko.

Člani kolektiva prihajate z različnih področij družbenega življenja, kako je prišlo do sodelovanja?
Avtorice in avtorji morda res prihajamo z različnih področij družbenega življenja, a smo vsi tesno povezani z gledališčem. Predstava je že tretja avtorska predstava Tine Vrbnjak (po Marie Curie - Hystérie in Io), zato je jedro ekipe že bilo vzpostavljeno - dramaturginja Eva Kraševec, avtor glasbe Laren Polič Zdravič, producentka Mija Špiler ter scenografinja in kostumografinja Deja Vrbnjak so sodelovali že pri prejšnjih projektih. Zamisel za predstavo Kako ostanem lepa in svobodna se je rodila pred skoraj letom in pol, ker pa gre za produkcijsko zahtevnejši projekt, ki zahteva celostno in usklajeno ekipo, so se pri študiju in ustvarjanju pridružili še dramaturg Milan Marković Matthis, strokovna sodelavka Deja Crnović, igralka Maja Sever, koreografinja Leja Jurišić, scenografinja in kostumografinja Adriana Furlan, režiserka videoposnetkov Katarina Morano in drugi, ki jim je blizu boj za enakopravnost vseh, ne glede na spol, razred, narodnost in druge lastnosti, na podlagi katerih se dogaja diskriminacija. Različne zgodovinske zapise, opažanja, misli in dejstva smo v predstavi skušali prikazati jasno in razumljivo, z dobro mero zdravega razuma, distance in humorja.

Izmed problematik, s katerimi se ukvarja predstava, je morda ta hip najbolj pereče vprašanje pravice do splava ...
Predstava se odnosa družbe do kontracepcije in odločanja o lastnem telesu loteva prek zgodovinsko najbolj znane epizode coprništva, žal pa se je vmes, kot rečeno, vrnilo kar nekaj duhov preteklosti. Danes nasprotniki in nasprotnice splava in kontracepcije morda res ne govorijo, da ženske žene nepotešljiva pohota, ki jo v njih povzroča hudič, so pa zato nekatera stališča, ki so v zvezi s splavom te dni izražena v javnosti, enako ali pa še celo bolj ekstremna in sovražna do žensk.

Gotovo velja posebej izpostaviti soundtrack, ki ga napoveduje "turbofolkovska" parodija Ovo nije ljubav.
Avtor glasbene podobe je Laren Polič Zdravič, ki je z gledališko glasbo iz predstave Kako ostanem lepa in svobodna tudi z odliko magistriral na Univerzi v Edinburgu. Žanrsko raznolika plošča, ki je konceptualno zastavljena kot muzikalna radijska igra, bo 11. novembra izšla pri glasbeni založbi Nika Records. Petnajst izbranih pesmi se, tako kot predstava, sprehaja skozi različna zgodovinska obdobja, med njimi smo posneli tudi narodno-zabavno skladbo Naša mamka in omenjeno turbofolk parodijo. Pri tej je bila motivacija posneti turbofolk skladbo z emancipatornim potencialom, nastala pa je mehkofeministična parodija, Ovo nije ljubav, ki govori o tem, da v družbi, kjer je neenakost med spoli konstantna, tudi ljubezen ne more cveteti.