Predstavo so prvič v živo predvajali v ponedeljek, na dan, ko je je Madžarska zaprla vse svoje meje pred tujci in ustavila šolski pouk po vsej državi. Predstava Po koncu (After the End) britanskega dramaturga Dennisa Kellyja ima seveda v trenutnih okoliščinah srhljivo aktualen podton – in režiser Laszlo Magacs upa, da bodo ljudje prek njihove postavitve lahko "razmišljali o svoji trenutnem položaju".

Ideja se mu je utrnila, ko so madžarska gledališča v imenu preprečevanja širjenja koronavirusa zaprla svoja vrata. Prostore si je gledališče uredilo na ladji Trip, nekoč priljubljenem kulturnem prizorišču na reki Donavi. Danes ladja seveda sameva. "Za kaj gre v predstavi? Umetnost nam ponuja ... zgled, ko razmišljamo o svojih lastnih življenjih. Predstava Po koncu je zgodba o interakciji med dvema človekoma, ki morata sobivati v zaprtem prostoru."

"Načenjamo vprašanja strpnosti, pozornosti do bližnjega, frustracij, ki izvirajo iz zaprtosti v majhnem prostoru, psiholoških igric, v katere se ljudje spuščajo, ko nimajo drugega ventila za svoje frustracije."

Predstavo o Louise, pisarniški uslužbenki, ki se v zaklonišču znajde s sodelavcem iz drugega oddelka, sta oba glavna igralca skupaj uprizarjala že leta 2008. Danes, 12 let pozneje, v njej seveda razbirata čisto druge podtone. "Uspešna mlada ženska se znajde v položaju, nad katerim nima nobenega nadzora," je svoj lik pojasnila Annamaria Lang. "Sprašujemo se, koliko smo se ljudje sposobni prilagoditi, kako fleksibilni smo in kako težko je ohraniti razumno presojanje."

Magacs poudarja, da njegova skupina ne krši nobenih priporočil o karanteni, in se zavezuje, da bodo oddajali, dokler bo le mogoče. Njihov naslednji podvig bo odrska postavitev Kuge, kultnega eksistencialističnega romana, ki ga je Albert Camus napisal daljnega leta 1947. Tudi to je danes aktualna zgodba, pripoved o alžirskem mestu v karanteni, ki se je znašlo v primežu kuge. Camus je metaforo kuge sicer najverjetneje uporabil za ponazoritev Francije pod nacistično okupacijo.