Prvo slovensko uprizoritev drame je režiral Ivica Buljan. Premiera predstave bo danes, pospremil pa jo bo pogovor z avtorjem drame Mattiasom Anderssonom.

Kot pravi Ivica Buljan, mu je Anderssonovo Razodetje omogočilo vstop v zelo aktualne in obenem zelo kompleksne družbene in psihološke fenomene. "Drama se loteva moralnih, filozofskih in političnih vprašanj, hkrati pa razkriva negotovosti in strašne posledice naših osebnih odločitev." Gre za zelo vznemirljivo dramsko besedilo, ki ima močan igralski, dramaturški in scenografski potencial, hkrati pa globoko razkriva stanje današnje družbe, dodaja režiser.

Švedski dramatik se v svojih delih dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. To je tudi osrednja tema njegove drame Razodetje, v kateri skozi zgodbe treh parov in od boga ter ljudi zapuščene brezdomke postopoma razkriva njihove skrhane intimne odnose in zapletena duševna stanja.

Po besedah dramaturginje Marinka Poštrak je Razodetje zelo subtilna analiza današnjega časa – časa brez smisla in časa izgubljenosti posameznika v svetu, ki mu vladajo določene sile, pri čemer sam nima nobene moči za spremembo sveta, ki drvi proti katastrofi.

Poskus reševanja sveta z zatekanjem v skrajnosti
Obup nad to nemočjo je osnovna tema junakov drame. Iz stiske se jim porodi neka bizarna ideja oziroma videnje, kako odrešiti svet. Ob tem se zatečejo v skrajnosti oziroma radikalizacijo, ki pa je zelo pereča tema današnjega časa, še pove Poštrak.

Poštrak je navdušena nad živostjo in večplastnostjo dramskih likov, kar je posledica tega, da Anderssonova dela temeljijo na dokumentarnih izpovedih ljudi. V ustvarjalnem procesu so odkrivali plast za plastjo. "Najprej je to družbenokritična drama, prikazana skozi intimne zgodbe ljudi, potem pa se skozi natančno psihoanalitično branje razkrivajo motivi za stanja in dejanja ljudi, ki v tej drami tvorijo pogled na družbo, ki povsem sovpada z današnjim časom," pove.

Osrednji del drame tvori odnos para srednjih let, pri katerem strast počasi plahni, medosebni odnosi pa postajajo hladni in formalni. Druga plast drame je odnos med dvema bratoma, katerih življenjski poti sta pod vplivom drog skrenili. V drami sta tudi tema prebežnice, ki so ji vojaki ubili moža in otroke ter je po prihodu na zahod izgubila vero v Boga, ter tema dekleta, ki v iskanju smisla postane teroristka.

V obetu slabe prihodnosti se mladi obračajo k tradiciji
Ob oblikovanju vlog so o svojih likih veliko razmišljali tudi igralci sami. Živa Selan, ki igra mlado teroristko, je tako opazila, da mladi v današnjem kaosu in obetu slabe prihodnosti čutijo potrebo po vrnitvi k tradiciji in redu, da pridejo do nekega kompasa, kako živeti. S tem se utegnejo obrniti nazaj od liberalnosti, svobode in enakopravnosti k strogemu, togemu režimu.

V uprizoritvi nastopajo še Aljoša Ternovšek, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman in gostujoči igralec Branko Šturbej. Predstavo spremlja živa avtorska glasba z mini orkestrom pod glasbenim vodstvom mladega skladatelja Vida Ožbolta. V Prešernovem gledališču se z Razodetjem prvič predstavlja priznani scenograf Aleksandar Denić.

"V fascinantni scensko-vizualni odrski postavitvi in živi glasbeni spremljavi bo Razodetje zagotovo polnokrvno gledališko doživetje, utemeljeno na prepričljivi dramski osnovi – igralskem dialogu," je prepričan v. d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar.