Gledališče ni navedlo razloga za opustitev produkcije Timofeja Kuljabina, opere Don Pasquale in baleta Kirila Serebrenikova, Nurejev.

Kuljabin je na svojem računu na Instagramu izrazil solidarnost z Ukrajino in zasmehoval ruski opis dejanj Ukrajine v Rusiji. Objavil je denimo ponarejeno različico naslovnice Vojne in miru Leva Tolstoja, pri čemer je prvo besedo naslova zamenjal s "Posebna operacija" – kar je izraz, ki ga Kremelj uporablja za opis invazije.

Sorodna novica Predstava Serebrenikova kljub njegovi prepovedi potovanja odpira avignonski festival

"To je humanitarna katastrofa, te reke krvi"
Serebrenikov je prejšnji mesec v intervjuju za France 24 povedal, da je "povsem očitno, da je Rusija začela vojno" in da mu je to zlomilo srce. "To je vojna, ubija ljudi, to je najhujša stvar (kar) se lahko zgodi s civilizacijo, s človeštvom ... To je humanitarna katastrofa, te reke krvi," je dejal.

Oba režiserja trenutno bivata zunaj ruskih meja, poroča Reuters. Zamenjava predstav s Seviljskim brivcem in Spartakom, dvema dolgoletnima osrednjima elementoma repertoarja Bolšoj teatra, je pritegnila na stotine večinoma kritičnih spletnih komentarjev imetnikov vstopnic. Številni so zaman zahtevali, da bi v Bolšoju navedli razlog.

"Kakšno nespoštovanje do gledalcev in umetnikov!" je uporabnica pod imenom Valeria zapisala na Telegramovem računu Bolšoja.

Posebno ogorčenje je bilo ob odpovedi predstave Nurejev Serebrenikova, kontroverzne produkcije, ki je bila premierno uprizorjena leta 2017. Zgodba o plesalcu Rudolfu Nurejevu, ki je leta 1961 prebegnil na Zahod, je vključevala nežen prizor z gejevskim ljubimcem, ki je po poročanju Reutersa preizkusil toleranco Kremlja do tega, kar imenuje "homoseksualna propaganda".

Sorodna novica Serebrenikov je za zmeraj zapustil Rusijo in si namerava nov dom ustvariti v Nemčiji

Nurejev, ki je za posledicami aidsa umrl leta 1993, velja za enega najboljših ruskih baletnikov, bil pa je tudi zelo priznan koreograf.

Burna zgodovina Bolšoja
Zgodovina Bolšoj teatra je sicer izredno dramatična. Njegov "predhodnik" je bilo javno operno-baletno gledališče princa P. V. Urusova, leta 1776 pa je nastanek Bolšoj teatra podprl Anglež Michael Maddox. Že leta 1805 je gledališče doživelo prvo izmed številnih katastrof – uničil ga je požar, čez sedem let pa še eden. Leta 1825 so slovesno odprli novo stavbo na trgu Teatralna, do leta 1840 pa so na spored uvrščali le dela ruskih avtorjev.