Med prejemniki nagrad je tudi izvirni koreograf predstave in sprva tudi režiser Kiril Serebrenikov, ki predstave zaradi hišnega pripora ni mogel dokončati, in sicer je prejel nagrado za najboljšo produkcijo. Balet je prejel še nagrade za najboljšega plesalca, najboljšega skladatelja in najboljšo koreografijo. Nagrado je v imenu Serebernikova na slovesnosti v Bolšoj teatru prejel skladatelj Ilja Demucki. "Moji občutki so mešani, po eni strani gre za zmagoslavje, po drugi strani pa je grenek priokus, ker te zmage ne moremo deliti z našim prijateljem," je Demucki dejal za Reuters.

Nurejev, ki je za posledicami aidsa umrl 1993, velja za enega najboljših ruskih baletnikov, bil pa je tudi zelo priznan koreograf. Julija lani bi morali v teatru Bolšoj premierno uprizoriti istoimenski balet o njegovem življenju, a so ga v zadnjem hipu, le dva dni pred premiero, odpovedali. Direktor gledališča Bolšoj Vladimir Urin je takrat zatrdil, da predstava še ni pripravljena in da je ne prestavljajo zaradi pritiskov ruske vlade. Zatem je ruska agencija Tass poročala, da so produkcijo prestavili na zahtevo ministra za kulturo Vladimirja Medinskega, in se pri tem sklicevala na vir blizu ministru.

Številni ugledni ruski kulturniki so takrat opozarjali, da naj bi bil trn v peti prav kontroverzna postavitev, ki si jo je zamislil Serebrenikov, ki s svojim eksperimentalnim gledališčem pogosto preizprašuje ali se norčuje iz ruskega esteblišmenta. Premiera je bila potem decembra lani, producenti pa so postavili starostno mejo za ogled predstave (18 let).

Med najbolj izzivalnimi prizori predstave je čutni ples Nurejeva in njegovega ljubimca, danskega plesalca Erika Bruhna, veliko prahu pa je dvignila tudi fotografija golega Nurejeva, ki se je na kratko projecirala nad odrom.

Do Kremlja kritični Serebrenikov, ki je tudi filmski režiser, – njegovi filmi so bili na ogled na festivalih v Cannesu, Benetkah in Locarnu –, se je v hišnem priporu znašel avgusta lani, potem ko so ga oblasti prijele zaradi obtožb o sumu goljufije.

Nurejev – eden največjih baletnikov prejšnjega stoletja
Rudolf Nurejev se je rodil 17. marca 1938 v kraju Razdolina blizu Irkutska v Sibiriji, za balet pa se je navdušil že v otroštvu, potem ko ga je mati skupaj s sestrama vrinila med nastopajoče v produkciji baleta Pesem žerjavov. Med turnejo po Franciji je leta 1961 ostal v Parizu, saj se ni želel vrniti pod spone sovjetskega režima. Kot izdajalec domovine je bil obsojen na sedem let prisilnega dela. V novi domovini je v manj kot tednu dni podpisal pogodbo s francoskim ansamblom Grand Ballet du Marquis de Cuevas, ples v tandemu z Nino Virubovo v predstavi Trnuljčica pa mu je prinesel sloves mednarodnega zvezdnika, ki se ga je držal vse do smrti. Svetovni uspeh je dosegel med drugim z nastopi v baletih Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega v različnih postavitvah v velikih gledališčih, na primer v Milanu in na Dunaju, ter Margareta in Armand, ki ga je zanj in Margot de Arias Fonteyn posebej pripravil Frederick Ashton.

Proti koncu življenja, ko zaradi oslabelosti, ki je bila posledica aidsa, ni več mogel plesati, se je preizkusil tudi kot dirigent, še pred tem pa je v letih 1983–1989 vodil balet Opere v Parizu. Leta 1982 je postal avstralski državljan, vendar je vez s Parizom ohranil do konca življenja in je tam tudi umrl 6. januarja 1993. Pokopan je na pariškem pokopališču Sainte-Geneviève-des-Bois.