Zgodbe o možganih in glasbi je na oder postavila režiserka Ivana Djilas, premierno pa jo bodo nocoj uprizorili v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.

Oliver Sacks (1933–2015), klinični nevrolog, univerzitetni profesor in avtor številnih zapisov ter knjig, je zbiral zgodbe svojih pacientov, po katerih je nato nastalo več ameriških filmov. Prav v zgodbah o možganih in glasbi, ki jih je nesistematično zbiral vse od šestdesetih let preteklega stoletja, se je najbolj približal odgovoru na vprašanje, ki si ga od nekdaj zastavljajo umetnost, znanost in filozofija – kakšen je smisel človekovega bivanja.

Njegove zgodbe o neverjetni terapevtski moči glasbe in o trajnosti glasbenega spomina, ki se upira številnim možganskim poškodbam, sicer usodnim za avtobiografski, zgodovinski ali jezikovni spomin, tudi kažejo, da je glasba močnejša in nevarnejša, kot si je sploh mogoče predstavljati, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in zavesti.

Režiserka je predstavo, ki so jo v APT-ju pripravili s sodelovanjem ljubljanskega Cankarjevega doma, označila za "zgodbe o možganih in glasbi", o dojemanju glasbe, umetnosti in podobno.

V predstavi nastopajo Aleš Valič, Aljaž Jovanović in Boštjan Gombač. Dramaturginja je Jera Ivanc, Sacksovo delo je za odrsko uprizoritev priredila režiserka.

Videoposnetke je pripravila Vesna Krebs, scenografija je delo Sare Slivnik in kostumografija Jelene Proković.

Ameriški pisec in zdravnik Oliver Sacks je sicer avtor številnih znanstvenih člankov in desetih knjig. Med drugim svetovnih uspešnic, kot so Prebujanja (1973), Mož, ki je zamenjal ženo za klobuk (1986), Antropologinja na Marsu (1995), Muzikofilija – zgodbe o možganih in glasbi (2007) in V pogonu – neko življenje (2015). Prejel nagrade najpomembnejših ameriških literarnih, znanstvenih in akademskih ustanov.